In kaj je pri vsej zgodbi smešno? To, da tudi mi sami, navadni smrtniki, med fotografijami takoj, še preden jih pokažemo prijateljem, izločimo tiste s pivskim trebuhom in klobasastimi obroči okrog prijetno napolnjenih želodčkov in simpatično zaobljenih zadnjic ter stegen s svežim celulitom. Še vedno se spomnim tiste fotografije, ko sem zlezel v pretesne kopalke, da bi premoženje na slikah izgledalo večje. Ne boste verjeli, prav vse moje fotografije so posneli moji bližnji. In mame, ki čez leto sploh ne pomislijo na fotoaparat, pridejo s počitnic domov s polnimi albumi slik sina, ko je jedel, še malo jedel, ko je jedel sladoled, pospravil prvo pico in pomlaskal čevapčiče z avjarjem in gorčico ter seveda goro bele čebule, ko si je prvič nadel oranžne rokavčke, se prvič potopil, ujel svojo prvo ribo... In, saj poznate klasiko, posnetek ob sončnem zahodu, rdeče sonce v temnomodrem morju!