l Včeraj je gospod, ki ni iz LDS, vprašal, kako bom opravičil reklamo, ki jo moj časnik dela za poslanca LDS, Toneta Partljiča, oziroma že predvolilno navija zanj. Ker so gospodu všeč Partljičeve ščuke, ni bil grob, ko je očital okvirček ob časnikovi glavi (fotografijo in pisateljev oziroma poslančev citat) ter moje pisanje o Partljičevem nastopu v Zoomu. Miroljubno je poudaril, da ve, kdo je omenjeni Mariborčan, da je videl vsa njegova odrska dela, ki jih je napisal, vendar naj bom v prihodnje pazljiv, ko bom omenjal poslance, "pa tudi, če boste naše (SKD)". Želim, je rekel, da se kandidati spopadejo v enakopravnem volilnem boju. "Če bo boj v resnici enakopraven, pošten in pravičen, bo precej zdajšnjih poslancev bivših." In prav je tako, je podčrtal, tudi "trije iz moje stranke mi gredo na živce in pogosto mislim na spremembe". Drugi očitek, ki je bil natančno merjen, je bil zaradi zapletov okoli nekdanje voditeljice posebne skupine tožilcev Barbare Brezigar. S karakternimi lastnostmi se je strinjal, vendar je rekel, da bom v takšnem slogu bral tudi o novi glavni tožilki Zdenki Cerar. Seveda lahko berete, sem odgovoril, in zdaj o Cerarjevi pišem, kar mislim: gospa je čisto drugačen tip, kot je Brezigarjeva. Ta je po podobi v vsakem pogledu bolj tožilka, celo neizprosna, neusmiljena, zadrta, medtem ko Zdenka Cerar daje vtis dobre in ne hude mame, ki ne zna grdo gledati in kričati in prej človeka pogladi po laseh, kot mu primaže klofuto. Gospa Brezigar gleda črno, Cerarjeva svetlo. Prva je stroga, druga je blaga. Druga se zna smejati, prva komaj spravi skupaj nekaj, kar lahko imenujemo nasmeh. Če bi bil obtoženec in bi me obravnavala Barbara Brezigar, bi si mislil: nasrkal sem. Ko bi bila moja tožnica Zdenka Cerar, bi pomislil: kakšno srečo imam! Glede razširjenosti kriminala v naši družbi - od tistega, ki govori, kaj nam pa morejo, do tistega, ki si prisvoji lubenico s stojnice na živilskem trgu takrat, ko ga nihče ne vidi - bi potrebovali tožilko, ki bi se je bali. In Brezigarjeva je takšen tip. Žal pa je cepljena na Drobniča. Kakšne sorte tič je bil on v našem pravosodju, družbi in politiki, pa dobro vemo. Je iz tiste množice, ki ne more pozabiti svoje mladosti, poleg tega je nagnjen k temu, da hoče biti še vedno tako mlad in takšno mladost zahteva tudi od svojih sodelavcev. V ponedeljek se mi je smililo dekle, ki je hotela nekaj zaslužiti, pa je obsedela in se držala za trebuh. Dostavek: prejšnji dan je za posladek jedla jagode, ki jih niso oprali. So jih pa med rastjo škropili z različnimi škropivi.