Neka mačoha je imela eno pasterko, in enga pasterka. Do pasterke je bla grozno terda. Nekolko pa ne veliko bolji je bla do pasterka lepega pobiča. Ona je zbolela ter šla zdravnika za zdravila vprašat. Zdravnik ji pravi: da te bo zdravilo kri od tvoje pasterke. Mačoha pravi: Al kako jo hočem zaklati, de se nje kervi napijem. Zdravnik pravi: Kadar jo boš česat šla, vzemi en nož ino jo za tilcam udari pa pij nje kri. Mačoha gre domu; ali pobič, ki je bil z mačoho k zdravniku šal in je vse to slišal, je svoji sestri povedal, kaj misli mati z njo storiti. Sestra pravi, kaj mi je storiti, kam se hočem djati. Bratec ji pravi: Ko se bosta perpravljali, de bi te mačoha česali, ti bom puntek (??) vzel pa z njim potečem; ti pa za mano teci. To se jezgodilo. Mačoha teče za njima, pa jih ni mogla doteči, ino se je nazaj vernila ter pustila pasterka in pasterko naprej iti. Pobeč pravi zdaj svoji sestri: Grozno sim žejim, ko do vode prideta, se je je napil, in per ti priči, se je v kozla zmenil. Sestra začne zdihvati, kaj mi bo zdaj storiti. A pobeč je v podobi kozla pregovoril: Na rudeč trak me perveži; (veliko podpičij, v funkciji vejice) pa me s sabo ženi. Tako gresta naprej in prideta do nekiga grada, kjer je en ledik gospod gospodval. Temu je deklica s kozlem bla zavoljo svoje lepote in zastopnosti (= umnosti, je nekdo dopisal s svinčnikom zgoraj in to besedo prečrtal) močno všeči; v zakon jo je torej vzel. Ker je bla ona gospa, je bratica v podobi kozla zmirej per sebi ohranila. Ko je bla porodila eno dete, ji nje mačoha, ktera je bla za njo svedila (gorenjsko narečje: švapanje: sledila), pogačo pošle, v kteri so jerebičje jajca. Ko je tga porodnica pokusila, se je v jerebico zmenila in je strani zletela.Mačoha je svojo hčer namest nje podložila, de je dete dojila in verdevala. Al vsakdan je prava mati otroka na okno perletela v podobi jerebičice in je rekla podloženi materi:Li lepo doji mojega otroka in terdo ga povijaj, de se ne razleti. Ko se je čas perbližal porodnici pojedino napravljati, so se namenili kozlička prave otrokove matere zaklati. Zdaj pravi kozliček svoji sestri. Poglej sestra, mene mislijo zaklati, že so kropic perstavili ino že nož za me brusijo. Sestra v podobi jerebice potoži nasproti bratu: Poglej, jez sim v tico spremenjena in moja otroka hči moje mačohe doji. To vse je grajski gospod slišal, ino šal za svet neke ženske, copernice vprašat. Copernica pride k gradu, ino naredi,de je podstavljena mati otroka sletela ino de je prava mati se spet v svojo pervo podobo premenila, in je tudi kozliček človek spet postal, pa vedno se mu je okrog vrata rudeče znamenje od traka poznalo, za kterga je bil otvezen. Konec.