Medtem ko mu gre v nogometnem smislu v Turčiji dobro, čeprav priznava, da bi mu lahko šlo še boljše od rok, je življenje v tej državi zgodba zase. »No, predvsem je vse občutno večje kot v Sloveniji. Če sem v Domžalah poznal skoraj vsako ulico, bi se v Carigradu brez dvoma izgubil, če bi tja odšel sam. Kocaelispor sicer prihaja iz Izmita, obmorskega mesta z nekaj več kot 240 tisoč prebivalci, ki je od Carigrada oddaljen okoli sto kilometrov,« je pojasnil Žinko in dodal: »Pred dnevi sem se preselil v klubski apartma, kmalu pa se mi bosta v Turčiji pridružila žena Tanja in sin David. Potem mi bo seveda precej lažje in tudi manj dolgčas, saj je sinko nabit z energijo in se moraš z njim ukvarjati vsako minuto. Za zdaj sicer večjih težav niti nimam, gotovo pa so najvišje prepreke povezane z jezikom. V klubu imam k sreči soigralca, ki govori tako turško kot angleško, tako da pomaga in prevaja, počasi pa se učim tudi tistih najbolj uporabnih besed. Takšnih, ki so uporabne na igrišču in seveda ko grem v trgovino. Kadar grem po nakupih, bolj ali manj krilim z rokami, nekako se s prodajalci že sporazumemo. Toda to so nepomembne težave, ki mi seveda ne jemljejo poguma. Brez skrbi, ne bo se ponovila zgodba iz Francije, kjer nisem dolgo zdržal pri Istresu. Tedaj sem bil še zelo mlad, tudi v klubu mi niso toliko pomagali, kot mi pri Kocaelisporju. Po najboljših močeh se trudijo, da bi se kar najhitreje privadil na novo okolje, in moram priznati, da mi gre dobro od rok. Odločen sem, da mi bo tokrat uspelo.« Nekdanjega nogometaša Slovana, Factorja (zdajšnjega Interblocka), Šmartnega in Bele krajine pogodba z zeleno-črnimi veže za naslednji dve leti in pol, toda klub bi lahko zapustil že poleti. »Ko smo se dogovorili za sodelovanje, smo v pogodbo zapisali aneks, ki mi omogoča, da odidem drugam, če klub izpade v drugo ligo. Za zdaj o tem seveda niti po naključju še ne razmišljam, saj so vse misli in moči usmerjene v boj za obstanek. Bomo videli, kaj bo prineslo poletje,« je zaključil Luka Žinko.