Mlinar se je ozrl proti glasu. Na mostu je stala lepa ženska. Snela si je ruto z glave in mu z njo navdušeno mahala. Imela je čudovite zlate kodre. Res je bila videti čedna v tem pomladnem sončnem dnevu. Huttunen jo je opazoval, stoječ v reki, in takoj ugotovil, da ima jedra stegna in močna meča. Celo njene hlačke so se videle pod frfotajočim krilom, pa nogavice s črto in trakovi pasu za nogavice. Ženska se ni zavedala, kaj vse lahko Huttunen vidi od spodaj navzgor, in se ni nič sramovala. Huttunen je stopil iz vode, mimogrede pobral obleko in se hitel oblačiti. Ženska je prišla z mostu po obrežju do njega in mu ponudila roko v pozdrav.