Vedno, ko je na dnevnem redu medijska zakonodaja in še posebej obravnava zakona o Radioteleviziji Slovenija, se politično prizorišče temeljito razvname. Zaradi tega zakona je bil leta 2005 razpisan celo referendum. Zakon o RTV se je prejšnji vladi zdel tako pomemben, da ga je sprejela celo pred obsežno novelo zakona o medijih. Od napovedane spremembe zakona v letu 2005 do prve obravnave zakona v letu 2005 sta minila manj kot dva meseca. Tokratna Vlada je bila bolj temeljita in si je vzela več časa. Od napovedi spremembe aprila lani do današnje prve obravnave zakona je minilo več kot leto dni. Prejšnja vlada je obrazložitvi zakona namenila pičlih 8 strani teksta. Sedanja obrazložitev je temeljitejša, saj obsega 35 strani. Dobro je spomniti na pobudo Nekaj je treba storiti, iz leta 2003, ki jo je podpisalo 86 znanih osebnosti, med njimi tudi kasnejša kulturna ministra, dr. Vasko Simoniti in državni sekretar dr. Aleksander Zorn. Predlagali so, da v debati z opozicijo, s civilnimi združenji in z novinarji vladni in parlamentarni predstavniki dosežejo javni konsenz o popolni neodvisnosti nacionalne televizije in radia oziroma o reorganizaciji nacionalke v dejanski javni zavod. In kje so potem pristali podpisniki apela? V Vladi in v Programskem svetu. Neposredno med člani Programskega sveta so se znašli Bine Matoh, Ivo Jakob, dr. Ivan Štuhec, Jože Snoj in dr. Stane Granda. Še vedno nismo pozabili na znamenite plonk listke, s katerimi je leta 2006 tedanja koalicija na seji Mandatno-volilne komisije zagotovila, da so bili izmed več kot 200 predlogov za člane Programskega sveta RTV izbrani "ta pravi" predstavniki civilne družbe. Glavni avtor prejšnjega zakona je bil poslanec mag. Branko Grims. Tokratni zakon je pripravila ekspertna skupina; če želite, lahko njeno sestavo tudi poimensko predstavim.