Besedo marketing izgovarja posmehljivo. Na srečo kupci vsako goljufijo pri kakovosti takoj kaznujejo. V parfumarstvo je zašel po naključju. Starši ga niso namenili za ta poklic, a od rojstva ga spremljajo vonjave. Najstarejša vonjava, ki jo pomni, je jagodna torta, ki mu jo leta 1941 je spekla mama za četrti rojstni dan. Bilo je sredi vojne, v pariškem stanovanju, ki so ga zasedli Nemci. Ta vonj, sinonim za nežnost, ga še zmeraj gane. Seveda je po naravi romantik. Parfumar pa je postal leta 1955, potem ko je njegov ded izgubil stekleničko svoje novosti, dišeče po narcisah. Jean-Paul je zamešal novo iz sintetičnih in naravnih dišav po narcisi, vijolicah, jasminu itd. Tako se mu je posrečilo, da je ded mislil, da je našel izgubljeno stekleničko. Sledila je dolga vajeniška doba. V tovarniški kleti je dal narediti prostor s stalno temperaturo 12 stopinj Celzija in v njej hranil občutljive surovine. Mladi uslužbenci so se bali tja dol, mislili so, da je tam kripta s poslednjimi ostanki prednikov Guerlainov. »Uporabljali smo veliko knjigo, v usnje vezan rokopis, v katerem so bile vse formule od samega začetka. Kadar smo ga vzeli iz kovčka, smo ga položili na prižniško stojalo, da se ne bi poškodoval. Bil je naša biblija. Zdaj jo je zamenjal računalnik.«