Kar se tiče t.i. azijskih tigrov, gre za vrsto Aedes albopictus, ki izvira iz jugo-vzhodne Azije. Izvorno so ti komarji vrsta, ki živi v drevesnih duplih in leže jajčeca v kotanje, napolnjene z vodo. Jajčeca teh komarjev namreč prenesejo izsušitev in larve se izležejo takoj, ko pridejo jajčeca ponovno v stik z vodo. Ravno ta lastnost jim je omogočila, da so se razširili v rabljenih zračnicah - v katerih so bila pritrjena jajčeca. V kompeticiji za življenjski prostor je ta vrsta sposobna izriniti že prisotne vrste in se dokaj hitro in dokaj uspešno širi, saj se tudi odlično prilagaja urbanemu okolju in leze jajčeca v razne vrste posod, pravzaprav povsod, kamor se nabira voda (tudi v vaze na pokopališčih!). Že pred leti se je ta vrsta najprej razširila v Italijo, Albanijo, ZDA in Nigerijo. Znano je tudi, da so se razširili s pomočjo rabljenih avtomobilskih zračnic, ki jih z ladjami prevažajo iz JV Azije v države, ki te zračnice odkupujejo. Komarji se sicer širijo tudi s pomočjo letal, kljub temu, da bi naj notranjost letal, ki iz tropskih krajev letijo npr. v Evropo, poškropili z insekticidi in se tako izognili nenamernemu prenosu. Kljub temu se komarji uspešno širijo in v Veliki Britaniji je bil v začetku septembra primer letališkega delavca, ki je dobil malarijo ne, da bi šel na kakršnokoli potovanje! Trenutno je ta vrsta razširjena že po večjem delu Evrope, prav v Italiji pa je njena prisotnost podrobno popisana. Italijani namreč porabijo kupe denarja za boj proti komarjem - predvsem proti nadlogi, še posebej v predelih, kjer pridelujejo riž. Znano je, da je vrsta prisotna ob jadranski obali in to pravzaprav vse do slovenske meje, prav tako pa so azijske tigre odkrili že v Črni gori. Kar se tiče prenosa bolezni, so azijski tigri odlični vektorji mrzlice dengue, prenašajo pa tudi virus Zahodnega Nila. Za razliko od mnogih vrst se samice te vrste hranijo podnevi, kar naredi kontrolo toliko bolj problematično.