Če v predlaganem amandmaju ne bi bilo toliko členov, ki urejajo volitve poslancev zunaj slovenskih meja - za volitve v državni zbor imajo volilno pravico tudi slovenski državljani, ki začasno ali stalno živijo v tujini -, bi Slovenija lahko imela enega najkrajših volilnih zakonov. Volitev po dvokrožnem večinskem sistemu namreč ni težko normirati: država je razdeljena na toliko volilnih okrajev (s čim bolj izenačim številom volivcev), kolikor poslancev je treba izvoliti, torej 88. Dva volilna okraja morata biti oblikovana po ustavi za izvolitev po enega poslanca italijanske in madžarske narodnosti. Volivci dodelijo svoj glas posameznim kandidatom. V prvem krogu je izvoljen kandidat, ki dobi vsaj en glas več od polovice veljavno oddanih glasovnic. Če nobeden od kandidatov ne zbere tolikšne podpore, je v vseh takih okrajih potreben drugi krog volitev. Tokrat se pomerita najuspešnejša kandidata iz prvega kroga, zmaga pa pripade tistemu, ki dobi vsaj en glas več kot njegov protikandidat.