Božo Benedik v knjigi Bled nekoč in danes pojasnjuje, da se je Henrik II. leta 1004 odpravil na vojni pohod v Italijo, da bi odstavil mejnega grofa Harduina v Ivreji, kjer so ga izvolili za kralja. Henrika II. je spremljal briksenški škof Albuin (doma s Koroškega), ki mu je cesar, če se bo pohod končal z zmago, obljubil blejsko posestvo z vsem premoženjem. Cesar je po zmagi, po kateri se je okronal za italijanskega kralja v Paviji, držal besedo. V Tridentu je izdal daritveno listino, s katero je nastalo blejsko briksenško gospostvo. Od blejske posesti je tedaj obdržal le grad, ki pa ga je dal briksenški škofiji, skupaj s 30 kmetijami med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, leta 1011.