Lep večer! Že minister je povedal nekaj uvodnega. Sama bi povedala, da se je tudi naš odbor veliko ukvarjal s tem predlogom zakona in smo imeli praktično sedemkrat sejo odbora. Začeli smo 3.3. in končali prejšnji teden. Člani odbora smo se seznanili z mnenjem sekretariata za zakonodajo, s stališči ekonomsko-socialnega sveta, s sklepi državnega sveta, s stališči posameznih poslanskih skupin, potem pa s stališči Konfederacije sindikatov Slovenije, Pergam, Zveze svobodnih sindikatov, s stališči sklada dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s stališči gospodarske zbornice, s stališči stanovanjskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s stališči obrtne zbornice, združenja zveze Slovenije, z mnenjem komisije državnega zbora Republike Slovenije za poslovnik v zvezi s členi predloga zakona, ki so predloženi v variantni obliki, s stališči zveze delovnih invalidov Slovenije, z mnenjem študentske organizacije univerze v Mariboru in študentske organizacije v Ljubljani, s pripombami zveze društva slepih in slabovidnih in še bi lahko naštevala. Ker ni bilo do vložitve v državni zbor oziroma do obravnave na našem odboru še doseženega konseza, smo se odločili, da bomo dali možnost, da morda v parlamentu dosežemo več, kot so dosegli prej, preden je ta zakon prišel v parlament. V uvodnem delu je predstavnik predlagatelja razložil, da je naš odbor skupaj s podskupino za pokojninsko reformo pripravil tudi javno predstavitev mnenj, na katero smo povabili tudi zelo široko javnost, sindikate in zaprosili za njihova pisna mnenja. Na osnovi teh njihovih mnenj in razprav smo potem tudi pripravili stališča za odbor. V zvezi s posameznimi rešitvami, ki jih vsebuje predlog zakona, bi opozorila na naslednja vprašanja. Ob sprejemanju pokojninskega zakona je potrebno dograditi še druga področja, ki so neposredno povezana s pokojninami, zaposlovanjem mladih, reševanje brezposelnih, doseči soglasje oziroma se dogovoriti, da mora delovna doba ostati eden od nujnih in potrebnih pogojev za upokojevanje, dodatno opraviti razpravo oziroma se dogovoriti s socialnimi partnerji v zvezi z odmero oziroma nadomestitveno stopnjo. Sočasno s sprejemom predloga zakona je potrebno predvideti tudi uvajanje prostovoljnih pokojninskih shem. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju ugotavljal, da je potrebno dodatno pozornost posvetiti tistim zakonskim rešitvam, ki so v besedilu posameznih členov opredeljene v variantni obliki. Predlagatelj zakona ni posebej strokovno, politično ali kako drugače utemeljil razlogov, ki so ga vodili pri oblikovanju variantnih predlogov, kot tudi ni podal drugih analitičnih utemeljitev, ki bi omogočale tehtanje primernosti ene ali druge rešitve. Predlagatelj mora v enaki meri, kot so v nekaterih delih uvoda in obrazložitve utemeljene zakonske rešitve, argumentirati tudi zakonske rešitve, ki bodo opredeljevale postopni prehod na novo ureditev področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sekretariat tudi opozarja, da bo potrebno ustavno dopustnost oziroma skladnost predloga zakona z ustavo sproti preverjati v vseh zakonodajnih fazah obravnave in sprejema zakona. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v svojem mnenju namenja posebno pozornost skladnosti predloga zakona s pravnim sistemom. Z dodatnimi stimulacijami in strokovnimi analizami bo potrebno preverjati veljavne institute zavarovanja, ki se bodo s sprejemom obravnavnega zakona bistveno spremenili, kot tudi institute zavarovanja, ki bodo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja povsem na novo vključeni. Z vidika zagotavljanja uravnoteženosti in konsistentnosti pravnega sistema bo treba pozornost posvetiti nekaterim povezanim sistemom socialne varnosti, zlasti sistemu zdravstvenega zavarovanja in sistemu zavarovanja za primer brezposelnosti ter delovnim razmerjem. Glede zastavljenega koncepta celotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bo potrebno posebno pozornost posvetiti tudi morebitnim dodatnim rešitvam. Glede pravno sistemske narave uvedbe instituta državne pokojnine pa sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve izraža pomisleke v zvezi z vključevanjem teh določb v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre namreč za institut najširše družbene solidarnosti, ki je odvisen od finančne zmožnosti družbe kot celote. S sistemom obveznega socialnega zavarovanja nima stičnih točk, saj gre za populacijo, ki z njim nikoli ni bila obsežena ali pa ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravic. Sekretariat nadalje meni, da bi bilo primerno, da se državna pokojnina, ki taka, kot je predlagana, nima izključno socialnega značaja, financira iz državnega proračuna. Sekretariat opozarja na nekatere konkretne pripombe pravne oziroma nomotehnične narave, ki bi jih kazalo preučiti in upoštevati pri pripravi predloga zakonskega besedila za drugo obravnavo. Predstavnik državnega sveta Republike Slovenije je poudaril, da državni svet predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podpira zaradi ekonomske nujnosti javnih financ in pričakovanja, da bo s spremembami pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogočena hitrejša gospodarska rast. Opozoril je tudi na nekatere dele socialne politike, ki so sestavni del pokojninskega zavarovanja, kot so predčasna upokojitev, izboljšanje strukture upokojencev v razmerju do aktivnih zavarovancev ter zaostritev pogojev za pridobitev beneficirane dobe. Predstavnik konfederacije sindikatov Pergam pa je povedal, da mora biti rezultat reforme konsenz socialnih partnerjev o ključnih vprašanjih reforme in rešitvah predloga zakona. Pogoj za sprejem zakona je tudi sklenitev dogovora socialnih partnerjev na področju politike plač ter varstva in zdravja pri delu, kjer se je potrebno posebej dogovoriti in določiti težja in zdravju škodljiva dela, ter dela, ki jih po določeni starosti ni več moč uspešno poklicno opravljati. Potrebno je tudi opredeliti primerjave osnovnega plačevanja prispevkov ter relativno enako obremenitev različnih zavarovancev, vključenih v obvezno zavarovanje, kar je eden od pogojev za uveljavitev pogojev sistema solidarnosti. Posebej je poudaril, da je nujno potrebno uvesti drugi steber, ki naj bo grajen na prostovoljnosti vlaganj, ob zagotovitvi garancije za vlagatelja, in predvideti davčne olajšave. Predstavnica zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je poudarila, da je reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja eden od najzahtevnejših projektov v vsaki družbi in državi in zahteva od vseh veliko poguma. Glede na to, da se reforma dotika institutov sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na katere so se ljudje navadili in ki jim zagotavlja socialno varnost, je vsako spreminjanje precej občutljivo. Sindikati izražajo misel, da je reforma potrebna, da naj bo reforma finančno vzdržna, da zagotovi socialno vzdržnost in da bo pravična. Na podlagi številnih pogovorov, ki so jih sindikati opravili v podjetjih, je podala naslednje zaključke. Reforma bo pravična in sprejemljiva le, če bodo vsi udeleženci reforme postavljeni v enak položaj tako glede pravic kot tudi glede obremenitev. Reforma mora nuditi enake realne pogoje za uveljavljanje pravic. Reforma mora izvirati iz tradicije sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakršno smo zgradili v preteklih desetletjih. Predstavnica obrtne zbornice Slovenije je člane odbora opozorila na neplačevanje prispevkov s strani velikih delodajalcev in da prihajamo iz sistema, ki je temeljil na veliki solidarnosti. Zato bo v prihodnosti potrebno prilagoditi nov sistem pokojninskega zavarovanja, ki bo slonel predvsem na tržnem sistemu in vedno manj na principu solidarnosti. Predstavnik zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poudaril, da je zavod zašel v velike likvidnostne težave in da bo država morala urediti pogoje za izterjavo prispevkov ter tako izboljšati finančne rezultate zavoda. Nakazal je tudi problem splošne sive ekonomije v zasebnem sektorju ter opozoril na vedno večje število tistih delodajalcev, ki svoje obratovalnice selijo v druge države. Posebej je poudaril, da bi morali ob doslednem spoštovanju zakona preprečiti izplačilo plač tistim delodajalcem, ki niso plačali prispevka za pretekli mesec. Predstavnik sindikata zdravstvenega in socialnega varstva Slovenije pa je izpostavil varnost zaposlitve tistih delavcev, ki delajo v panogah, ki nimajo možnosti plačevanja dodatnega pokojninskega zavarovanja. Varnost delavcev bi morali zagotoviti skozi zakon o delovnih razmerjih tistim delavcem, ki delajo v manj intenzivnih panogah in jim bo težko zagotoviti socialno varnost. Člani odbora v razpravi niso nasprotovali ciljem, načelom in temeljnim rešitvam predlaganega zakona, so pa v razpravi opozorili na naslednja vprašanja: medsebojne soodvisnosti predlaganih reform, zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, delovna razmerja, varnost in zdravje pri delu, variantnih predlogov zakona, za katere je predlagatelj zavzel stališče, da upošteva osnovno besedilo, če ni predlagana s strani razpravljalcev variantna rešitev. Dalje so opozorili tudi na to, da bo potrebno doseči čimprej konsenz med socialnimi partnerji, ki ga je potrebno doseči čimprej, kajti le tako bo pokojninska reforma imela prave učinke. Posamezna učinkovanja v zvezi s predlaganimi spremembami bi morala biti opremljena s statističnimi podatki, iz katerih bi bili razvidni učinki posameznih rešitev. Porazdelitev bremen mora biti približno enaka, in sicer tako, da ne bo povzročila velikih razlik med posameznimi skupinami, ki jih zajema predlog zakona. V nadaljnji pripravi zakona bo potrebno proučiti oziroma uskladiti pravice in obveznosti, da bodo enake za vse, ki so vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sprejem in izvajanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju mora temeljiti na novem medgeneracijskem dogovoru, saj bodo posledice reforme nosile vse generacije. Predlagana reforma mora poseči tudi v obstoječe pravice, ki ne izvirajo iz plačanih prispevkov oziroma zmanjšati razlike med najvišjo in najnižjo pokojnino, ki so bile narejene v preteklih letih. Izčistiti je treba pokojninsko blagajno določenih socialnih segmentov ter za te socialne korektive sprejeti posebne zakone. Upoštevati je treba dodatno zavarovanje in ga ustrezno vgraditi v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ker bo le tako reforma dosegla svoj cilj. Proučiti možnosti, da se za sredstva, plačana za dodatno pokojninsko zavarovanje v tretjem stebru, ne obračunava dohodnina. Mladi generaciji bo potrebno zagotoviti uvedbo drugega obveznega stebra, saj si bodo lahko le na tak način zagotovili ustrezno višino pokojnine za primer starosti. In še, kdaj bo pokojninska reforma dajala učinke v državni proračun in zakaj kapitalski sklad posluje z izgubo. Ob upoštevanju razprave na sejah odbora ter predloženih predlogih stališč in mnenj poslanskih skupin, poslancev, sindikatov in drugih organizacij, s katerimi je bil odbor seznanjen, je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlagal državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme naslednja sklepa: "1. Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. 2. Besedilo predloga zakona o pokojininskem in invalidskem zavarovanju za drugo obravnavo pripravi predlagatelj v skladu z naslednjimi stališči, ki jih je odbor podprl, in sicer...," to pa je 65 stališč, ki jih imate pred seboj. Hvala lepa.