V emajlu smo, med rednimi sporočili ajdovske hardkorovske naveze, ki je s pogostimi nastopi že dobro utrditla češko-slovensko prijateljstvo, uzrli novičko o gostovanju »češke skupine, ki izvira iz tradicije psihadelične glasbe in hard cora…ki se spogleduje s skupinami kot so (med drugim) Hüsker Dü, Tortoise, Sonic Youth,« ki premore saksofon in sintetizator… Zvenelo je pestro. In kot zadosten razlog za obisk Železnikov, kjer se je imel pripetiti eden nastopov in kjer se že dolgo z oblastjo in klerom, z gozdarji in krajani bijejo za koncertov dostojen prostor. Na licu mesta, v samem centru Železnikov, pa je bila situacija sledeča: ime Zlatica, na katero smo se pozivali poizvedujoč pri bikerjih v lokalnem bifeju, nosi neometana pizzerija, v katere podzemlju, točneje v bivši biljardnici, so ravnokar prikurili Waawe. Pod eno samo, golo žarnico in kanalizacijskimi cevmi, med betonom, a za močno feršterkarijo, ki bi prezračila tudi več od prisotne trideseterice železniških mladincev in mladink (in ene skejterice!). Nerodno je bilo le, da se Waawe ni poznala nobena od naštetih referenc, kolikor je ta žalobna in trpeča reč dišala po Cure in darkerskih kitarjevanjih z začetka osemdesetih. Post rock? Po češki, a na našo žalost v internacionalno nerazumljivi in veliko dolgočasnejši angleščini. Sta 13. brat in 1. sestra, organizatorja koncerta, med odraščanjem prešpricala fazo intenzivnega pudranja, močnih šmink in natopiranih frizur? No. Kljub surli, ki smo jo v četrtek odpeljali domov, pa se Železnikom z voljo mladega dediča Zlatice, ob potrebni, minimalni prenovi, obeta prvi za koncerte primerni prostor, ki bi lahko ustregel tudi zagnanim aktivistom tamkajšnjega društva Rov. Ni lepše popotnice od 300 SIT vstopnine.