Tu gre za star filozofski problem: zdi se, da celota presega vsoto sestavnih delov -- kot zavest, ki izvira iz možganov. Filozofi v takih primerih radi pravijo, da se je pač prekinila vzročna veriga. V resnici pa je ta postala le tako zelo

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
star star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
filozofski filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
da da podredni veznik
celota celota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
presega presegati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vsoto vsota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
sestavnih sestaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
delov del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
zavest zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
možganov možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Filozofi filozof samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
takih tak kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
primerih primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pač pač členek
prekinila prekiniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vzročna vzročen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
veriga veriga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
postala postati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
le le členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Revije
naslov: Življenje in tehnika
avtor: neznani novinar