O tem, da so ti podatki pomembni in koristni, ni velikih dilem. Pred sredino odločitvijo poslancev so se pojavljale predvsem dileme, ali popis prebivalstva lahko prinese verodostojne podatke o veroizpovedi ali ne. Vprašanja iz popisa namreč morajo biti tako enostavna in jasna, da je nanje brez oklevanja mogoče odgovarjati s točnimi opredelitvami. Vprašani svojih odgovorov ne more pospremiti z obširnimi razlagami, spraševalec pa mu postavi samo eno vprašanje. Vprašanje o veroizpovedi je zato dokaj težko oblikovati in prav na račun zastavljenega vprašanja je bilo po zadnjem popisu leta 1991 največ očitkov. Po tem popisu so bili odstotki pripadnikov posameznih veroizpovedi naslednji: katoličani 71,36, pravoslavni 2,38, muslimani 1,51, protestanti 0,96, privrženci proorientalskih kultov 0,02, judje 0,01, druge veroizpovedi 0,01 odstotka; neverni 4,35, verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi 0,2, oseba ni želela odgovoriti 4,2, odgovor ni znan 14,97 odstotka. Četudi vprašanja o veroizpovedi v popisu leta 2002 ne bi bilo, se ugotavljanju tega podatka ne bi mogli izogniti. Eden od boljših predlogov v tem primeru je bil, da bi za ugotavljanje deleža pripadnikov veroizpovedi med prebivalstvom pač pripravili posebno raziskavo z več vprašanji, ki bi jo izvedli istočasno s popisom.