Mozart in Salieri sta ob državniškem obisku iz Nizozemske prejela naročilo cesarja Jožefa II., da napišeta vsak svojo opero na temo rivalitete med opernimi pevkami. Libreto za Mozarta je napisal J. G. Stephanie mlajši in skladatelj je uverturo in tercet napisal 18. januarja 1786, do 3. februarja 1786 pa še vse drugo; torej tri mesece pred Figarovo svatbo. Praizvedba prvotne verzije je bila 7. februarja 1786 v oranžeriji grada Schönbrunn pri Dunaju skupaj s Salierijevo Prima la musica e poi le parole (Najprej glasba, potem besede). Že ob prvi izvedbi je Gledališki direktor zaradi »dokaj povprečnega« besedila manj ugajal kot Salierijeva opera. Ker prvotno delo, ki je poleg uverture imelo le štiri glasbene točke, ni imelo prepričljive vsebine in v njem ni bilo dramatičnega stopnjevanja, so ga velikokrat predelovali. Prvo predelavo je že leta 1796 na Goethejevo pobudo pripravil Christian August Vulpius pod naslovom Gledališke dogodivščine (Die theatralische Abenteuern) za premiero 14. oktobra 1797 v Weimarju. Med vsemi naslednjimi predelavami je bila Schneiderjeva, ki je doživela premiero 25. aprila 1845 v Kraljevi operi v Berlinu, najbolj uspešna. Schneider je v opero vključil Mozarta, direktorja Emmanuela Schikanedra, ki je za Mozarta napisal libreto Čarobne piščali, in Mozartovo svakinjo madame Lange ter tako delo aktualiziral. V tej obliki so opero še istega leta izvedli na Dunaju, 1852 v Leipzigu, 1864 v Pešti itd.