Jasna Čuk Rupnik, ki se v logaškem Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog dnevno srečuje s to problematiko, v zvezi s preventivo dodaja: »Največ sadov so obrodili preventivni programi, ki se niso neposredno spuščali v droge, ampak v celosten pristop k otrokovemu življenju. Otroka je treba razumeti kot bitje s svojimi potrebami, mu znati prisluhniti, ga spodbujati, potrditi in mu dati zadoščenje v pozitivni samopodobi. Samo varen in srečen otrok si bo namreč postavil mejo in ne bo poskušal nevarnih snovi.« Čukova opozarja, da morajo biti osebe, ki izvajajo preventivo, dovolj strokovno podkovane, sicer se lahko zgodi nasprotno. Izkušnje, tudi v tujini, kažejo, da lahko preventivni programi, naravnani izključno na droge, izzovejo pri otrocih večje zanimanje za droge. Poudarja, da je treba droge obravnavati v sklopu zdravega načina življenja in vse, od tobaka in alkohola do drugih drog. Predvsem o prvih dveh, meni, je treba veliko govoriti, da bodo otroci to sposobni doma prepoznavati kot patologijo. Govoriti je treba tudi o zdravljenju, predvsem alkoholizma, ki je vseslovenska in zelo pogosta bolezen. Dodaja še, da samo govoriti o zdravem življenju ni dovolj, to je treba z zgledom tudi pokazati. Tako starši kot učitelji morajo biti vzorniki zdravega življenja. V primeru, ko starši zvejo, da se njihov otrok drogira, pa svetuje, naj ohranijo mirno kri in mu povejo, da mu želijo pomagati in da jih skrbi zanje.