Velika večina evropskih bolnikov s koronarno boleznijo srca ne dosega standardov načina življenja, dejavnikov tveganja niti ciljev zdravljenja za preprečevanje koronarne bolezni, kot jih opredeljujejo mednarodne smernice. To so ugotovitve tretje iz serije raziskav EUROASPIRE, ki jo opravljajo na pobudo evropskega kardiološkega združenja. Raziskava je bila izvedena v 22 evropskih državah, med katerimi je bila tudi Slovenija, zajela pa je bolnike iz 76 evropskih kardioloških središč. Avtorji raziskave so bili nad izidom presenečeni. Izkazalo se je namreč, da se stanje kljub izdelavi jasnih strokovnih smernic glede izvajanja preventive ni izboljšalo, temveč še poslabšalo. 17 odstotkov bolnikov je kadilo tudi po prebolelem srčnem dogodku, 35 odstotkov jih je bilo debelih, 56 odstotkov jih je imelo povišan krvi tlak, 51 odstotkov pa povišane vrednosti holesterola. Profesor David Wood iz Velike Britanije, ki je vodil raziskavo, je prepričan, da bi bilo standarde kardiološke preventive v Evropi mogoče zvišati, vendar za to ni dovolj le izobraževanje zdravnikov, temveč tudi bolnikov, ki se morajo zavedati, kako pomembno je spremeniti življenjske navade, če želijo živeti dlje. Koronarna bolezen srca je namreč v Evropi vodilni vzrok smrti tako pri moških kot ženskah.