RADOVLJICA NA JAVNI TRIBUNI Z NASLOVOM PERSPEKTIVE OSNOVNEGA IN SREDNJEGA ŠOLSTVA, KI SO SE JE UDELEŽILI PREDVSEM RADOVLJIŠKI ŠOLNIKI, SO Z GOSTOMA GOVORILI O DEVETLETKI, AVTONOMIJI ŠOLE IN UČITELJA, O VEČJI VLOGI STARŠEV, O EVROPSKIH RAZISKAVAH, KI PRIMERJAJO ZNANJE NAŠIH OTROK V PRIMERJAVI Z ONIMI V RAZVITIH DRŽAVAH, O VZGOJNI VLOGI ŠOLE, O PREDNOSTIH IN NEVARNOSTIH NASTAJANJA ZASEBNIH ŠOL, O ZMANJŠEVANJU VPISA V SREDNJE ŠOLE, O DIDAKTIČNI PRENOVI GIMNAZIJE, O CILJNI USMERJENOSTI K PRIDOBIVANJU ZNANJA ZA MATURO. ZDI SE, DA IMAJO V ŠOLI PREDNOST IZOBRAŽEVANJE, ZNANJE, CILJNO USMERJENO UČENJE, DRIL, VENDAR JE ZANJO ZNAČILNA TUDI VZGOJA. NOBENA ŠOLA NI VREDNOSTNO NEVTRALNA, JE DEJAL MINISTER, TUDI NAŠA TEMELJI NA VREDNOTAH EVROPSKE KULTURE. POGOVARJALI SO SE TUDI O UKREPIH, KI OMOGOČAJO VEČJO SAMOSTOJNOST ŠOLAM, KJER BI SE OSNOVNE ŠOLE DENIMO V ZADNJI TRIADI LAHKO ODLOČALE O SAMOSTOJNEM OBLIKOVANJU PREDMETNIKA, O ZDRUŽEVANJU PREDMETOV, O NAČINU IZVAJANJA NIVOJSKEGA POUKA, TUDI O MOREBITNI IZVEDBI ZUNANJEGA PREVERJANJA ZNANJA. ZANJ SLEDNJE JE MINISTER DEJAL, DA NE BODO VEČ MERILO VPISA V SREDNJO ŠOLO, PAČ PA POVRATNA INFORMACIJA O ZNANJU OTROK. UČITELJI SO NA MINISTRA NASLOVILI TUDI VRSTO PRAKTIČNIH VPRAŠANJ, POMEMBNIH ZA NJIHOVO VSAKDANJE DELO V ŠOLI, NEKATERA OPAŽANJA PA SO DODALI TUDI STARŠI.