Med mnogimi šiviljami v Ribniški dolini je bilo nekaj zelo priznanih. »V sosednji vasi Vintarjih je šivala izučena šivilja Rezka Petrič, dokler se ni poročila in je šla iz vasi. Pri delu je bila natančna, zato ni marala hiteti. Od nekod je dobivala žurnal (časopis). Ženskam je šivala zmeraj kaj posebnega pri bluzah, polno drobnih robčkov, da je bila vsaka videti drugače in kot boljše oblečena.« (47) »Upoštevana šivilja u Travniku je bla Jožefa Benčina, ki se je izučila pər Štupicov in je šivala poručne oblajke in druga fina oblačila. Bodoča nevajsta je morala dost kmal pərnest, da je blo začasa gotovu. Je za jakno nardit blo trajba kar najkaj dni. Sama je dodala tudə knofe (gumbe), žametne in svilene obrobe in vse za okranclat (okrasit).« (7) »V Bukovici je bila zelo poznana in priznana mojstrica Neža, po domače Benčinova teta. Šivala je samim zahtevnim strankam iz najboljšega kupivnega blaga praznična in poročna oblačila. Ko je zašila poročno obleko Francki Čampa iz Dan, je na dan poroke prišla k nevesti domov, da ji je pomagala pri oblačenju. Podučila jo je, kako se mora usesti na šupar (zapravljivček), da se obleka ne bo zmečkala. Najbolj smo se veselili teh priprav otroci, ki smo vse to opazovali.« (42)