"Ironija je, da je predsednik skupščine Faleskini sklical skupščino s tistimi, ki so odšli iz Kolpe in se sedaj ukvarjajo s Kolpi konkurenčnim delom. Jaz pa prav teh nisem vabil na skupščino. Menim, da niso upravičeni do informacij, ki bi jih lahko zlorabili. Sicer pa je iz obširnega zapisnika razviden potek seje, na kateri so na moje delo leteli številni očitki. Če sem hotel karkoli pojasniti, so me prekinjali ali pa sploh nisem prišel do besede. Nisem je dobil niti pred sprejetjem sklepa, s katerim so mi izrekli nezaupnico, čeprav ima možnost zagovora tudi na smrt obsojeni. Na vprašanja, na katera sem sproti odgovoril, pa v zapisniku ni mojih odgovorov. Po mojem mnenju je bil scenarij seje zelo prefinjen. Že ob prihodu v tovarno me je na vratih moje pisarne pozdravil letak s pasjo glavo in iztegnjenim jezikom. Tovarna je bila oblepljena z različnimi napisi. Na njih je na primer pisalo: "Do sedaj smo bili tiho. Sedaj pa je 'počil film'! Delavci Kolpe, danes je zadnja prilika. Da ostanemo pokončni!" Ali pa: "Mi ves dan v poliestru, Henčič na tenis placu! Do kdaj?" Ali pa: "Da slučajno ne mislimo, da prihaja tuj kapital v Kolpo? Ne! V Kolpo prihaja opran denar mafije!!!". A še ni bilo dovolj. Med sejo je eden od članov skupščine zapustil sejno sobo in ko se je vrnil, so se pred tovarno razlegli žvižgi in vpitje, naj me vržejo ven. Takšen 'sprejem' sem doživel tudi, ko sem peš odhajal iz tovarne, kajti službeni avtomobil, s katerim sem se vrnil s službene poti, so obstopili in mi niso pustili več zraven. To je zame gostilniška akcija," pripoveduje Henčič.