Ker je greben dovolj razčlenjen in širok, pri iskanju obvozov nisva imela težav. Le na enem mestu ni šlo drugače, kot da sva se spustila ob natrgani jeklenici, ki je služila zgolj za moralno oporo, po strmi gladki plošči navzdol. Ob vznožju Vevnice sva obstala in s pogledi začela po skalah iskati nadaljevanje poti. V veliko veselje sva v steni zagledala čisto nove jeklenice. Tedaj sem vedel, da nama bo uspelo, in trdno sem zagarabil za napete jeklenice brez bojazni, da mi bodo ostale v roki. Vzpenjala sva se k višku, k zadnjemu vrhu prvega dne. V poznem popoldnevu sva izstopila iz stene Vevnice.