Preden je padla železna zavesa, so se Rusi z obiska pri svojih sorodnikih na Zahodu vračali s polnimi vrečkami raznovrstnega blaga. Ruskih turistov, ki so praznili police v ameriških trgovinah, se je prijelo ime sesalniki, piše Corriere della Sera . Danes se podobni prizori v New Yorku ponavljajo vsak konec tedna, le da gredo po kaspijski kaviar, češki kristal in italijanske čevlje v rusko četrt izobraženi in premožnejši Newyorčani. S štirimi dolarji, kolikor stane povratna vozovnica za podzemno železnico, se lahko podajo na potovanje skozi čas in prostor, saj je ta del mesta prispodoba za svet, ki več ne obstaja. Medtem ko na novo priseljeni mladi ruski japiji na četrt svojih dedov gledajo zviška in jo imenujejo muzej iz časov Brežnjeva, jo newyorški intelektualci obožujejo. Podobno se dogaja tudi v drugih etničnih četrtih New Yorka, kjer nikoli niso dopustili, da bi se stopili v tako imenovanem ameriškem talilnem loncu, temveč so še danes neomajni v ohranjanju svojega kulturnega izročila in tradicije. Potomci Italijanov v Little Italy in Bensonhurstu znova in znova odkrivajo stare navade, ki so jih prinesli njihovi dedje, stereotipne podobe iz filma Moja obilna grška poroka pa je mogoče najti v četrti Astoria v Queensu, imenovani tudi Little Greece.