Noč čarovnic je gotovo najbolj skomercializiran dogodek v Združenih državah Amerike, v Evropi pa je še vedno vezan zlasti na dekoriranje in izrezovanje buč ter na z bučami povezano kulinariko. Pri nas gojijo ljudje buče v glavnem v Pomurju in na Štajerskem, kjer znajo gospodinje pripraviti tudi največ jedi iz buč. Zlasti te seveda ne manjkajo na nobeni noči čarovnic pri Gradu, kjer približno deset kulturnih in športnih društev iz vseh sedmih vasi v občini postavi zelo domiselne stojnice z domačo hrano in pijačo. Stojnice so prava razstava s čarovnicami in bučami povezanih idej, v izvedbo prireditve, ki je vsako zadnjo oktobrsko nedeljo, pa je aktivno vključenih okoli 250 ljudi. Domačini na Goričkem zelo radi sodelujejo pri pripravi in izvedbi raznih prireditev, morebiti je to tudi razlog, da so tam prireditve praviloma dobro obiskane. Noč čarovnic je denimo obiskalo 15 ali celo 20.000 obiskovalcev. Med njimi je bilo veliko otrok, brez bremena svojih let pa so se v čarovniškem gozdu dobro počutili prav vsi, čeprav so morali zaradi gneče mnogi do prizorišča pešačiti nekaj kilometrov. Toda splačalo se je, saj jih je med tulipanovci, ki so med najstarejšimi pri nas, rdečimi bukvami in hrasti, pa gledičevkami, soforami in drugimi vrstami občudovanja vrednih dreves čakalo najmanj sto čarovnic ter na stotine buč. Slednje so lahko zlasti otroci barvali in izrezovali v posebni delavnici, ko se je stemnilo, pa so buče v vsem razkošju zasijale tako v grajskem parku kot na arkadah graščine. Njihova družba so bile mnoge bakle, po obredni obsodbi čarovnice pa je noč razsvetlila grmada, na kateri so obsojenko tudi zažgali. To je tako razveselilo njene prijateljice, da so plesale dolgo v noč, ena med njimi pa je postala celo najčarovnica.