Georg von Peuperbach (30. 5. 1423 do 8. 4. 1461) je bil avstrijski matematik in astronom. Po študiju na Dunaju se je podal v Italijo, kjer je bilo takrat središče razumništva. Tam se je tudi srečal z Nikolajem Kuzanskim. Peuperbach je bil vztrajen zagovornik uporabe arabskih številk, ki jih je prvi pred poltretjim stoletjem vpeljal Leonardo Fibonacci. Mnogi so se pri svojih računih namreč še vedno mučili z neprimerno bolj okornimi rimskimi številkami. Uporabil jih je pri izdelavi tabel sinusov, ki so bile izredno natančne; te tudi dokazujejo, da je izjemno dobro obvladal trigonometrijo in da je na tem področju močno presegel Grke in Arabce. Kot astronom je poskušal izboljšati Ptolemejev sistem, pri čemer pa ni tvegal velikih korakov in je razvoju astronomije z nekaterimi zamislimi celo bolj škodoval kot koristil.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
I i neuvrščeno
Georg Georg samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
von von neuvrščeno
Peuperbach Peuperbach samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
30. 30. vrstilni števnik; arabski zapis
5. 5. vrstilni števnik; arabski zapis
1423 1423 glavni števnik; arabski zapis
do do predlog; rodilnik
8. 8. vrstilni števnik; arabski zapis
4. 4. vrstilni števnik; arabski zapis
1461 1461 glavni števnik; arabski zapis
I i neuvrščeno
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
avstrijski avstrijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
matematik matematik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
astronom astronom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Po po predlog; mestnik
študiju študij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
na na predlog; mestnik
Dunaju Dunaj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
podal podati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
Italijo Italija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kjer kjer podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
središče središče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
razumništva razumništvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
srečal srečati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
z z predlog; orodnik
Nikolajem Nikolaj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
Kuzanskim Kuzanski samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
Peuperbach Peuperbach samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
vztrajen vztrajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zagovornik zagovornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
uporabe uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
arabskih arabski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
številk številka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
pred pred predlog; orodnik
poltretjim poltretji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
stoletjem stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
vpeljal vpeljati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Leonardo Leonardo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Fibonacci Fibonacci samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Mnogi mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pri pri predlog; mestnik
svojih svoj povratni zaimek; moški spol, množina, mestnik
računih račun samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
namreč namreč priredni veznik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
mučili mučiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
neprimerno neprimerno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
okornimi okoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
rimskimi rimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
številkami številka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Uporabil uporabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
izdelavi izdelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tabel tabela samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
sinusov sinus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
izredno izredno splošni prislov; nedoločena stopnja
natančne natančen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
dokazujejo dokazovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izjemno izjemno splošni prislov; nedoločena stopnja
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
obvladal obvladati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
trigonometrijo trigonometrija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
področju področje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
presegel preseči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Grke Grk samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
Arabce Arabec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
Kot kot podredni veznik
astronom astronom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poskušal poskušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
izboljšati izboljšati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Ptolemejev Ptolemejev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pri pri predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
tvegal tvegati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
velikih velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
korakov korak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razvoju razvoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
astronomije astronomija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
z z predlog; orodnik
nekaterimi nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
zamislimi zamisel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
celo celo členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
škodoval škodovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
koristil koristiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Revije
naslov: Življenje in tehnika
avtor: neznani novinar