In kot da jo to sploh še kakšno presenečenje, tudi pri Miniju jim je kombinacija obeh voznih lastnosti dobro uspela. Že res, da ima navaden Cooper mehkeje naravnano vzmetenje od bolj športnega Esa, zaradi česar bolj učinkovito blaži cestne neravnine in v splošnem zagotavlja bolj udobno vožnjo, toda ne pozabite, Es je bil spočet z mislijo na voznika in njegovo željo po sproščanju adrenalina na kot presta zvitih cestah alpskih prelazov. Točno tam pa bo srečnežu, ki sedi za volanskim obročem malega »dirkalnika«, izstop iz vsakega ovinka vzbudil željo po naslednjem in naslednjem in naslednjem ... ovinku. V potrditev odličnosti zasnove podvozja naj zapišemo le, da je meja zdrsa postavljena zelo visoko na hitrostni lestvici in da bo vsakršno morebitno oddrsavanje prednjega ali zadnjega dela avtomobila (odvisno od tipa ovinka in hitrosti vožnje) dobrodošlo! Dobrodošlo? Natanko tako! Krotenje oddrsavajočega Esa bo z izredno natančnim in odzivnim volanskim mehanizmom vozniku vedno v veselje. V testnem avtomobilu je bil vgrajen tudi stabilizacijski sistem DSC (splošno poznan kot ESP), ki ga večina adrenalinskih voznikov takoj, ko sedejo za volan Cooperja S, še preden motor dobro steče, popolnoma izklopijo. Res je, pri vseh avtomobilih, ki so bili spočeti pri Beemveju (kar seveda vključuje tudi Minije), tovrstne pomožne sisteme vedno popolnoma izklopite. To pa pomeni, da v njih takrat ne ostane nič življenja, ki bi z vmešavanjem v vožnjo kvarilo zabavo na cesti.