Tovorni loger je bil precej hitrejši kot po velikosti in nosilnosti primerljiva trabakula ali pelig. Eleganca njegovih linij je najblaže opazna z vrha jambora. Boka sta »izstopila« iz premčne statve in z vzdolžno simetralo oklepala kot le okoli 40°. V enakomernem vendar blagem loku sta se nato širila vse tja do dveh petin dolžine logerja, ko sta zelo počasi začela spreminjati smer in se podajati proti krmi. Vse do krme je bil nato lok bokov izrazito majhen, zato sta bila boka skorajda vzporedna. Če se je loger zaključeval z zrcalom, je bilo to vedno vsaj rahlo izbočeno; boka sta se končevala na njegovem robu. Če pa se je loger zaključeval s polkrožno krmo, sta se boka usmerila proti njej v močnem polkrožnem zavoju šele na zadnji dvanajstini dolžine trupa. Izredno aerodinamična linija se je pri logerju nadaljevala tudi pod vodo, le da se je tu tudi na krmni strani zaključevala zelo koničasto.