Battista Farina se je rodil 2. novembra 1893 kot deseti od enajstih otrok revnim in preprostim staršem na deželi, a so se kmalu preselili v Torino. Kaj kmalu je Battista Farina zaradi svoje majhne postave dobil vzdevek Pinin. Ta ga je spremljal vsa otroška, mladostniška in zrela leta, dokler ni temu enkrat za vselej naredil konec. Leta 1961 je »izumil« novo družinsko ime, ko je spojil svoj vzdevek s priimkom, in tako je nastal danes eden izmed najbolj znanih priimkov na svetu: Pininfarina. Pinin je kot reven otrok imel srečo, da je obiskal vse štiri razrede osnovne šole, od svojega šestega do devetega leta. Njegov starejši brat Giovanni je kmalu zatem odprl majhno delavnico, kjer so popravljali kočije, celo take, ki niso več potrebovale konjev. Tako je leta 1905 to postala dokaj ugledna delavnica, kjer je delal tudi mali Pinin in tako postopoma postajal vse večji mojster v popravljanju kočij. S sedemnajstimi leti je bil Pinin pripravljen za profesionalno delo na lastno pest. K temu je veliko pripomogel takratni Fiatov velekapitalist Giovanni Agnelli, ki je bil pogosta stranka v bratovi delavnici. Prisluhnil je Pininovim idejam ter mu poslal šasijo Fiata Zero, naj jo oblikuje po svoje. Agnelli je bil zelo zadovoljen z rezultatom. Pinin je v delu izredno napredoval ter dobival vse zahtevnejše naloge, od skiciranja in risanja novih karoserij do izdelave končnega izdelka. Ena od prvih resnih strank je bila Lancia&Co. Lancia je sicer imela svojo lastno proizvodnjo karoserij, a je nenehno potrebovala ročno izdelane različice. Med Pininom in Vincenzom Lanciom je zrasla močna vez, ki je Pininu leta 1929 končno ponudila izredno priložnost. Lancia je bil prepričan o Pininovi sposobnosti, zato ga je spodbudil, naj odpre svojo delavnico, saj bi ga tudi finančno podprl. Lancia je namreč ravno takrat izdelovala luksuzno V-8 Dilambdo, ki je osvojila tudi ameriški trg. Detajle Dilambde je oblikoval Pinin, tudi značilni trikotnik na sprednji maski, ki to znamko spremlja še danes. Tako je Pinin zapustil bratovo delavnico ter 5. maja 1930 ustanovil svojo. Z 18 zaposleni je tistega leta izdelal okoli 50 karoserij za svojega slavnega pokrovitelja. Naslednje leto je zaposlil še več ljudi in izdelal približno 100 karoserij. Leta 1935 je imel 250 zaposlenih in je prodal okoli 500 karoserij. Leta 1939 je delovna moč zrasla na 500 delavcev, na leto pa so izdelali 800 karoserij. Končno je začelo ime »Carozzeria Pinin Farina« postajati znano tudi zunaj rodne Italije. Kmalu je postal Pinin prepoznaven kot eden najnaprednejših Italijanskih karoseristov, ki je uspešno združeval estetske ideje s takrat najsodobnejšo tehnologijo. Kljub svoji neodvisnosti in izvirnosti se Pinin ni branil sprejemati mnenja in nasvete drugih. Uveljavil je nove oblike v avtomobilskem oblikovanju, na primer ostre kote pri hladilniku in sprednji šipi, kar so bili prvi koraki v aerodinamiki. Tako je že sedem let po ustanovitvi delavnice nastala izredno aerodinamična Lancia Aprilia coupe. Največ je oblikoval tisti čas za Lancio in Alfa Romeo, včasih tudi za Mercedes in celo Cadillac. Trideseta leta so Pinina potisnila na mednarodno raven, saj je obiskoval vse mednarodne avtomobilske salone in se srečeval z mnogimi pomembneži iz avtomobilske industrije. Imel je pomembne dogovore s Peugeotom, s katerim sodelovanje še traja še danes. V vojnih letih so k Pininu na veliko prihajala naročila za oblikovanje bojnih vozil, toda kmalu po letu 1945 so se že videla nova obzorja za prihodnost. Pinin je namreč srečal Pietra Dusia, očeta športnih avtomobilov Cisitalia. Pod Pininovo mojstrsko roko je tako leta 1946 nastal eden izmed najbolj slovečih in najpomembnejših avtomobilov: Casitalia 1100 coupe. Danes ta kupe pomeni popolno prelomnico v zgodovini avtomobilskega oblikovanja, saj je dal nove smernice v oblikovanju in slogu vseh nadaljnjih avtomobilov, predvsem zaradi horizontalne postavitve mreže na maski, nizkih linij pokrova, tekočih bočnih linij, ki se čudovito povezujejo v celoto avtomobila, ter izrazito aerodinamične oblike. Karoserija tega kupeja je še vedno vzornik današnjim kupejem. To vozilo je bilo razstavljeno tudi v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku med osmimi najznačilnejšimi avtomobili med letoma 1930 in 1950. Pinin je svojo »umetnost« raje imenoval rezultat čistega emocionalnega oblikovanja in srečnega naključja kakor pa mednarodno revolucijo v avtomobilskem oblikovanju. Kakorkoli že, to je bilo delo umetnika. Leta 1959 je z 2500 zaposlenimi začel množično proizvodnjo ter na dan izdelal kar 150 karoserij. V zgodnjih petdesetih letih je prejel naročilo od tovarne Nash, ki mu je zaupala dva projekta. Prvi naj bi bilo razstavno, športno, drzno in napredno vozilo, ki bi odsevalo Nashovo podobo. Drugi projekt je bil velik ameriški »čoln«, torej avtomobil, ki bi odseval prvine ameriškega sloga. No, prvi projekt, imenovan Nash-Healey, ki ga je spremljala neminljiva lepota, je presegel vsa pričakovanja; žal je bilo izdelanih le nekaj primerkov. Čeprav drugi projekt, mladostni Nash-Amassador iz leta 1952, ni bil ravno klasičen Pininov slog, ga je popeljal v sam vrh svetovne slave. Vmes je umrl njegov dolgoletni cenjeni prijatelj Vincenzo Lancia. Navzlic temu je še naprej sodeloval s to tovarno, oblikoval in izdelal je nesmrtno Lancio Aurelio GT. Lancia jo je klicala B20. Karoserija je bila in je še vedno ena izmed resničnih mojstrovin v avtomobilskem oblikovanju. Te linije še danes spremljajo večino avtomobilov GT.