Tako dobimo delno količino povsem razkisanega vina, ki ga dodamo preostali količini vina. Ob dodatku sredstva za razkis se vino začne močno peniti, ker se sprošča ogljikov dioksid, zato je ob močnem penjenju smiselno, da dodajamo sredstvo postopoma. Razkis običajno opravimo pred filtriranjem vina. Sredstvo lahko dodamo naravnost v vino ali ga predhodno raztopimo v vodi ob stalnem mešanju. Po dodatku naj vino miruje vsaj dva do tri dni. Kemijska reakcija razkisa ali izločanje vinskega kamna poteka pri vseh sredstvih za kemični razkis veliko hitreje pri nižjih temperaturah. Pri temperaturi okrog 0 stopinj Celzija poteka izločanje vinskega kamna nekaj ur do nekaj dni, pri normalni kletni temperaturi pa je proces razkisa precej daljši, lahko tudi tri do šest tednov. Usedlina vinskega kamna, ki se izloči, lahko dalj časa leži na dnu soda, tako da takojšen pretok ni nujno potreben. Vino lahko stekleničimo šele po šestih tednih. Pri izrazito kislih vinih, ki imajo večji delež jabolčne kisline in višji pH, je potrebna previdnost, da s premočnim razkisom ne dobimo premedlega vina. Letos, ko imajo vina že nekoliko višji pH, so za razkis primernejša sredstva na osnovi kalijevega bikarbonata, ker se kalij v primerjavi s kalcijem močneje izloča v obliki vinskega kamna in manj zvišuje pH-vrednost vina. Preden opravimo kemični razkis vina, se moramo držati navodil proizvajalca.