Novejša spoznanja virologije so prelomno spremenila prejšnje razumevanje virusov kot zunanjih napadalcev. Virusi niso zunanji aktivni prinašalci infekcije, ampak naravni odpadni material telesnih celic, ki se izloči iz njih skupaj z delčkom njihove beljakovine in membrane. Ugotovili so, da so virusi preprosto tisti delčki njenih kromosomov, ki jih je celica morala nadomestiti. Torej so mrtvi, nesposobni lastnega napada oziroma infekcije, četudi so potem, ko zapustijo celico, mobilni in lahko brez težav zapustijo tudi telo. So povsem nevtralni, če se na svoji poti ne znajdejo v izrazito kislem okolju ter preidejo v kislo celico, ki ji primanjkuje kisika, in se tam razmnožijo. Samo takšna, oslabljena, že bolna oziroma kisla celica je namreč primerna za razmnoževanje virusov pa tudi drugih škodljivih mikroorganizmov, bakterij in bacilov, ki ob svojem razmnoževanju tvorijo še svoje lastne toksine in tako še povečujejo osnovno toksemijo, zaradi katere so se sploh začeli razmnoževati. Po dognanjih naravne higiene in kasneje sodobne virologije (ne pa tudi že sodobne medicine) virusi niso zlonamerni zunanji napadalci, ampak povsem benigni odpadni delci telesnih celic, ki stalno nastajajo ob obnovitvenih procesih v telesu in se včasih brez težav izločajo iz njega, včasih pa se razmnožujejo in ustvarjajo viroze, ker je telo že v stanju osnovne, to je vzročne bolezni – toksemije.