Čeprav je omenjena Möderndorferjeva črtica po vsebini precej mračnjaška, Rus poudarja, da ga je k priredbi pritegnil predvsem notranji svet glavnega junaka, njegova izoliranost od drugih likov in sveta okoli njega. O samem procesu ustvarjanja stripa pravi, da je tokrat posebno pozornost namenil zbiranju referenčnega materiala, ki ga je potreboval za detajlirano poustvaritev sveta oziroma okolja, v katerem junak preživlja svoje zadnje ure. Glede na dejstvo, da se zgodba odvija v centru Ljubljane, natančneje v okolici in v sami stavbi Nebotičnika, je natančno izrisal arhitekturne detajle, zaradi katerih risba deluje specifično in tako ustvari pristnost tega ljubljanskega okoliša. Vizualna plat stripovske priredbe, je po avtorjevih besedah doživela pravo malo evolucijo, saj se je na začetku projekta nagibal k bolj grobi in ohlapni risbi, vendar se je v končni fazi odločil, da zgodba zahteva izrazitejšo vizualno podobo, ter ustvaril dosti bolj temačno risbo. Poleg črno-belega kontrasta, s katerim je avtor dosegel učinek igre senc, ter tako poudaril nasprotja v zgodbi in duševna stanja glavnega junaka, k atmosferi dogajanja veliko prispeva tudi dinamično kadriranje ter uporaba različnih fontov oziroma črkopisov. Rusu je uspelo z razlikami v likovnosti pisave podati ločnico med junakovim notranjim svetom in njegovo okolico, ter na tak način poustvariti občutja glavnega junaka, ki se zdi zaprt v svoj mali, preživeti svet. Njegova introvertiranost je poudarjena z uporabo črkopisa, ki imitira stare pisalne stroje in daje slutiti ujetost v svet preteklosti.