Zdajšnji zakon o javnih naročilih na temo korupcije določa naslednje: »Naročnik mora zavrniti ponudbo, če ponudnik, ki jo je predložil, da ali je pripravljen dati sedanjemu ali bivšemu delavcu naročnika darilo v obliki gotovine ali v kakršni koli brezgotovinski obliki, ponudbo za zaposlitev ali kakršno koli drugo stvar ali uslugo, katere vrednost je mogoče izraziti v denarju, kot poskus vplivanja na dejanje ali odločitev ali na nadaljnji postopek javnega naročila.« Poleg tega mora naročnik javnega naročila zavrnitev ponudbe in razloge zanjo v pisni obliki posredovati ponudniku in uradu za javna naročila in to evidentirati v dokumentaciji o javnem naročilu. Če tega ne stori, zakon predvideva denarno kazen od 100.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev za prekršek naročnika javnega naročila (torej za pravno osebo), če uradu za javna naročila ne posreduje podatkov o zavrnitvi ponudbe zaradi poskusa dajanja podkupnine. Seveda kazenski zakonik v primeru podkupovanja predvideva kazen za oba, tistega, ki bi podkupnino dal, in onega, ki bi jo sprejel. Ne določa pa sankcij za pravne osebe (na primer odpoved posla, ničnost pogodbe, odvzem vloženih sredstev itd.).