Tudi mojemu možu se ni izšlo. Vendar kljub temu ne obžalujem, da sva poskusila. Vsekakor sva v siceršnjem brezupu pridobila dve leti, v katerih sva zopet upala in sanjala. Kdor ni poizkusil, ne ve, kakšen je čas brezupa, in kako je, ko vanj posije luč ponovnega upanja. Takrat se zaveš vrednosti vsakega trenutka, ko moreš verjeti v naslednje dni in v življenje, ki je tako lepo. Takrat se v polnosti zavedaš, kako tanka je ločnica med bivanjem in odhodom od vseh, ki jih imaš rad. Cinik bi rekel, kaj sta pa dve leti življenja, na koncu pa je izid zopet enak. Res je! Izid je v končni konsekvenci vedno enak. Razlika je le v tem, kako ta preostanek življenja preživimo. Ni mogoče izraziti v denarju, koliko je to vredno, vem pa, da sta bili dve leti podarjeni in da sva jih užila z veliko večjim spoštovanjem kakor pa druga leta.