V uvodu citirani oglas se zdi neverjeten, saj se o Romih kot trgovskem blagu ni govorilo. Isabel Fonseca pa navaja zgodovinske podatke, da so bili Romi štiri stoletja, do 1856, na Vlaškem in v Moldaviji sužnji. Leta 1385 je vladar Vlaške knez Dan I. potrdil, da je njegov stric pred petnajstimi leti samostanoma Vodiţi in Tismani podaril štirideset romskih družin. Naslednji vlaški knez, Mircea Stari, je samostanu v Coziji podaril tristo družin. V Moldaviji je Aleksander Dobri leta 1428 samostanu v Bistriţi predal prek »enaintrideset ţigani šotorov«. »Toda le Romi so bili človeško premoženje, ki ga je bilo mogoče tako kapriciozno ločiti in razprodati kot kmečko živino. Na prvi pogled so dokumenti podobni srednjeveškim nakupovalnim seznamom … en Rom za enega prašiča, skupina Romov za skupino volov ali konj, mladoporočenca za nekaj sodov vina, moški za vrt ali za garažni prostor, neko romsko dekle je veljalo 'par bakrenih loncev', drugo, najbrž slaboumno, je šlo za lonček medu. Prodati je bilo mogoče celo 'pol Roma', kar je pomenilo žensko s polovico vseh otrok, ki jih je rodila: dokaz, da so kljub izrecni prepovedi ostalih zakonov romske družine sistematično ločevali.« Podarjali so jih celo kot poročna darila. Izraz Cigan pa ni več označeval določene etnične skupine, marveč kasto sužnjev.