razvoju kmetijstva, saj je kmet socializmu postajal vse manj nevaren. Prvi odmeven spor Kavčičeve vlade z zvezno, ki jo je takrat vodil Slovenec Mitja Ribičič, je nastal poleti 1969, ko je Kavčičeva vlada zasadila prve lopate za izgradnjo slovenskega avtocestnega križa. Nastala je »cestna afera«, ker je zvezna vlada iz predloga za delitev mednarodnega kredita za ceste izpustila dva slovenske odseka. Slovenska vlada se je ostro odzvala, po občinah ob trasi bodoče avtoceste, predvsem od Maribora do Ljubljane, pa so občinske skupščine sprejemale protestna pisma in jih pošiljale v Beograd in Ljubljano. Bolj ali manj samoiniciativno so ljudje organizirali javna zborovanja v podporo slovenski vladi in njenemu programu gradnje cestnega križa. Že ta nevarna zaostritev med Slovenijo in federacijo bi se za Kavčiča lahko slabo končala, vendar ga je tedanji slovenski politični vrh podprl in celo Tito se je spraševal, zakaj je zvezna vlada iz programa izpustila sofinanciranje dveh slovenskih odsekov z mednarodnim kreditom. Očitno je bil Kavčič takrat tudi pri Titu še dobro zapisan, saj mu je pred »cestno afero«, sredi leta 1969, ponudil mesto predsednika zvezne vlade, vendar je trmoglavi Slovenec postavil pogoj, da zaradi učinkovitosti v njej sodelujejo najbolj