Kot je povedal Samo Cuznar , vodja reševalne akcije iz postaje GRS Rateče, se je Čehoma izpulil iz stene nosilni klin jeklenice: »Bila sta na višini približno 2200 metrov, ko je planinka omahnila v globino. Padala je približno deset metrov in se zaradi varovanja soplezalca zaustavila v skalah. Dobila je poškodbe kolena, toda po tistem, kar smo videli, bi se lahko končalo veliko huje. Če je ne bi zadržala varovalna vrv, bi padla skoraj tisoč metrov globoko.« Šestindvajsetletna Edita Janborova je imela neverjetno srečo, po drugi strani pa lahko rečemo, da jo je obvarovalo tudi poznavanje tehnike premikanja v visokogorskem svetu nad prepadi, saj je bila varovana in opremljena, kakor se spodobi za to vrsto gorništva, s popolno plezalno opremo, pasom in varovalno čelado. Dežurna ekipa je s helikopterjem Slovenske vojske poletela z Brnika nekaj po peti popoldne, poleg posadke sta bila v plovilu še zdravnik letalec Jurij Gorjanc in reševalec letalec Žarko Trušnovec . V Ratečah je v plovilo vstopil še reševalec letalec Cuznar, njegovi tovariši iz postaje GRS Rateče pa so bili že pripravljeni za primer klasičnega reševanja. Helikopter je moral zaradi močnega vetra dvakrat leteti nad ponesrečenima, nato pa je zdravnika in enega reševalca odložil približno dvajset minut hoje od ponesrečenih.