Obveznost plačila prispevkov za socialno varnost izhaja iz določbe 3. člena ZPSV, ki določa, da zavezanci plačujejo prispevke za socialno varnost tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačilih v denarju, bonih ali v naravi, razen od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih in premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, od katerih se po 2. odstavku 368. člena ZPIZ ne plačujejo prispevki za socialno varnost. Odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni med prejemki iz delovnega razmerja, ki bi bili oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost, zato jih je potrebno obračunati tudi od s sporazumom dogovorjene odškodnine, vendar na način, kot je to storila tožena stranka. Iz vsebine sporazuma namreč nedvomno izhaja, da je dogovorjen neto znesek odpravnine. Stranki sta sicer želeli obiti kongentna zakonska določila, s tem, ko sta v sporazum zapisali, da gre za odškodninski prejemek v skladu s splošnimi obligacijskimi pravili in ne za prejemek po ZDR, vendar to ne vpliva na obveznost, da se tudi od tega prejemka plačajo prispevki za socialno varnost in obračuna akontacija dohodnine. S sporazumom o prenehanju delovnega razmerja dogovorjena odškodnina zaradi neupravičene odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prav gotovo prejemek iz delovnega razmerja v smislu določbe tretjega odstavka 3. člena ZPSV, zato zanjo velja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost. Glede na vsebino sporazuma pa je prispevke potrebno obračunati tako, da se dogovorjena odpravnina šteje za neto znesek.