Vlada pri predlogu svojega zakona pravi, da bi zadeval okrog 11.000 ljudi, neposrednih žrtev povojnih političnih procesov in nasilja ali njihovih bližnjih. Povprečna dolžina zapornih kazni je bila od 12 do 44 mesecev. Državni proračun bi poprava teh krivic veljala najmanj 21 milijonov nemških mark oziroma po predlogu Združenja žrtev komunističnega nasilja 384 milijonov nemških mark. O priznanju statusa političnega zapornika naj bi odločala posebna vladna komisija, razsodbe pa bi bile v pristojnosti višjega sodišča. Razen moralne rehabilitacije bi dobili po vladnem predlogu politični zaporniki tudi po 1000 mark v tolarski protivrednosti za vsako leto odvzema prostosti. če pa je upravičenec umrl, pa imajo svojci pravico do 400 mark letne odškodnine, ki se lahko izplača v denarju ali obveznicah. Čas dejanskega odvzema prostosti naj bi se štel tudi v pokojninsko dobo, kakor tudi čas, ko je bilo posamezniku onemogočeno opravljanje poklicne dejavnosti. Čas odvzema prostosti naj bi se štel dvojno. Predlagana je tudi možnost revizije krivičnih sodb, kar lahgko zahteva posameznik ali državni tožilec. Vladni predlog je tako glede obdobja kot denarnih nadomestil "milejši" od zavrnjenega predloga Slovenske ljudske stranke. Ne upošteva medvojnega obdobja, ampak samo obdobje med 15. majem 1945 in 2. julijem 1990, denarna nadomestila so nižja, zato bo glede tega zakona in poprave krivic v državnem zboru težko doseči soglasje, posebno zato, ker se je problem zaradi dolgega reševanja že hudo spolitiziral. Č J.Košnjek