Vsaj po nečem pa imajo maturanti 2000 več sreče od lanske in vseh drugih generacij pred njimi: celih dvanajst dni negotovosti jim je prihranil Državni izpitni center, saj je visokošolski prijavno-informacijski službi rezultate sporočil že 13. julija, lani šele 26 julija. Junaki letošnje mature so ob maturantih, seveda, tako predvsem tisti učitelji, ki so morali eksterno ocenjevati po novem, bolj navitem koledarju. Seveda zaradi spremenjenih datumov pisnega, ustnega dela mature, pisanja eseja, konca pouka in silne obremenjenosti zlasti tistih učiteljev, ki se pojavljajo v vseh možnih vlogah v šolskem procesu, mnogi svarijo pred večjim številom napak ocenjevalcev. A teh tudi v preteklih letih večinsko naklonjenega sprejemanja mature ni bilo tako malo. Spomnimo se samo tistega najhujšega spodrsljaja, ko je lani odstopil celo direktor Državnega izpitnega centra (RIC). V škodo 47 dijakov se je pojavila napaka ob vnosu točk ustnega izpita iz španščine. Deset dni po ugotovljeni napaki je dr. Sergij Gabršček priznal objektivno odgovornost in odstopil. Zrelo dejanje, ki je bilo tudi edino možno in pričakovano, saj je zrelostni izpit preveč resna zadeva, da bi bili spodrsljaji te vrste opravičljivi. RIC kot temeljni servisni službi za strokovno in tehnično podporo Republiški maturitetni komisiji in predmetnim komisijam se je zalomilo prvič že pred štirimi leti, ko je dvaindvajset maturantov padlo pri maturi po pomoti. Kriv je bil menda računalnik, za hudo napako pa se tedaj nihče ni niti javno opravičil. Koga danes še zanima afera Jankovič, ki je skoraj odnesla tedanjega šolskega ministra Slavka Gabra: sinu uglednega poslovneža se je predlani uspelo zriniti na maturo kar brez ustreznega spričevala četrtega letnika gimnazije. A pogrevanje starih grehov sploh ni tako neproduktivno, kot je morda videti, saj tukajšnja maturitetna praksa dokazuje, da so prav ob spodrsljajih po malem dozore(va)li vsi udeleženi pri zrelostnem izpitu po slovensko.