Najbolj priljubljeni cilj kitajskih študentov so še naprej ZDA, čeprav je zaradi vse pogostejših zapletov pri pridobivanju ameriškega vizuma postala bolj priljubljena Avstralija, kaj dosti pa ne zaostaja niti Evropa. Od 1990. do danes se je za študij v tujini odločilo več kot 400 tisoč Kitajcev, od tega se je vrnila le tretjina njih. Največ jih je odšlo leta 1990, neposredno po pokolu na Trgu nebeškega miru, ko je 90 tisoč mladih ugotovilo, da je bolje preskusiti usodo na Zahodu kot trpeti partijsko izpiranje možganov na domačih univerzah, in ko so bile zahodne države radodarne z vizumi in štipendijami za kitajske intelektualce, na katere je po dogodkih 1989. ves svet gledal z veliko naklonjenosti. Študij v tujini kljub temu ni nekaj novega v sodobni Kitajski. Prvi kitajski intelektualci so šli na Japonsko in nato v Evropo že konec 19. stoletja, vračali pa so se z revolucionarnimi - kar je takrat pomenilo proticesarskimi - zamislimi in željami, da bi svojo bogato deželo spremenili v demokratično in bogato državo. Sun Yatsen je prinesel republikanske ideje iz Japonske, Zhou Enlai komunistične iz Nemčije, Deng Xiaoping pa se je o delavskih pravicah veliko naučil v Franciji. Omenjeni so v glavnem izhajali iz veleposestniških družin z nekaj denarja, vendar ne dovolj, da bi jim lahko omogočile šolanje brez dela. Ta generacija se je večinoma vrnila na Kitajsko (ne da bi dokončala študij), odločena izpeljati socialistično revolucijo, a nobenemu od teh vodij se ni uspelo naučiti niti tujih jezikov, kaj šele, da bi se izučili stroke. Današnji kitajski vodje so se šolali v Moskvi, povečini v inženirskih šolah, nekateri tekoče govorijo rusko, čeprav v desetletjih ideološkega spora niso imeli nobenih stikov s Sovjetsko zvezo. Tisti najmlajši kadri »četrte generacije« najpogosteje obvladajo angleščino. Mnogi so se šolali na Zahodu in tam preživeli vsaj nekaj let, za vrnitev pa so se odločili, ko je država začela ponujati ugodne možnosti vsem intelektualcem, ki so si pridobili diplomo v tujini. Tudi zdaj strokovnjakom z doktorskim naslovom nemudoma ponudi stanovanje in plačo, ki ni dosti nižja od tiste, ki so jo prejemali v tujini. Znanstvenike, ki so se na Zahodu že uveljavili, čakajo vodilni položaji na akademijah znanosti in v državnih organih. A medtem ko je to zagotovo vaba za Kitajce, ki se že šolajo v tujini, je hkrati razlog več, da želi na tisoče mladih oditi čez mejo, saj menijo, da si bodo tako povečali možnosti za boljše življenje, celo če se bodo nekoč vrnili domov.