Druga super primerjava za mladino je, ko jim pokažem ogromen akumulator tovornjaka. Tako težak je, da ga en odrasel komaj dvigne, in ko ga zagledaš, se ti zazdi, da je v njem toliko energije, da bi lahko poganjal avto ali pa morda celo tovornjak (najbolj naivni mislijo, da akumulator iz tovornjaka tega tudi zares poganja …). No, potem jim pokažem kozarček (1 dl) bencina ali biogoriva in jim povem, da sta shranjeni energiji približno enaki – kakih 1 kWh. Šok! Najbolj pametni sicer takoj ugotovijo (prej smo govorili že o biogorivih, kot sta alkohol ali biodizel), da bi sosedov Lojze, ki že zjutraj spije dva štamperla goriva (mišljen je etilni alkohol v obliki sadjevca), moral preteči maraton v rekordnem času, saj je tako napojen s kW energije. V resnici pa še do sto metrov oddaljenih domačih vrat komaj pride, kadar pa zaužije več kW, ga morajo celo odpeljati z rešilcem na izpiranje želodca in za njegov transport koristiti fosilno energijo. Spet sledi razlaga, da Lojzetov želodec ni prilagojen za visokoenergetska goriva kot na primer motor v avtu, zato alkohol ne izgoreva v celicah na tak način kot ogljikovi hidrati, ampak celo zavre nastanek glukoze. Stvar je približno tako učinkovita, kot če bi alkohol natočili v sesalec za prah in upali, da bo energija alkohola zadoščala za pogon motorja v sesalcu. Pač ne gre, ker elektromotor ni prilagojen za uporabo alkohola, temveč zahteva tiste nesrečne volte in ampere, o katerih smo malo prej govorili. Sosedov Lojze ima pa namesto motorja presnovni sistem, ki zahteva glukozo za takojšnje obratovanje in klobase, če hočemo nekaj te energije shraniti za kasneje.