Clarkova največja slabost je, da je preveč »enodimenzionalen«, kot ga je v reviji Atlantic Monthly označil Joshua Green. Pravi, da javnost pozna le njegova protivojna stališča in nič drugega. Ameriška predsedniška tekma se bo, tako kot vse dosedanje, odločala na domačih, zlasti gospodarskih vprašanjih. In na tem področju je Clark še velika neznanka. Ker je relativno pozno vstopil v tekmo za demokratsko nominacijo - do prve etape v tej izločilni tekmi, do prvih predhodnih volitev demokratov v Iowi in New Hampshiru je manj kot štiri mesece -se bo moral general še kako potruditi, da demokratski javnosti podrobneje predstavi svoja stališča do naraščajočega javnega dolga, Bushevih davčnih sprememb, znižanja brezposelnosti, zdravstvenega in socialnega zavarovanja itd. Do tistih vprašanj torej, ki demokratske volivce tudi sicer najbolj zanimajo. Če se bo torej hotel uspešno kosati in na koncu tudi premagati izkušene politične mačke, kot sta denimo senatorja John Kerry in Joe Liberman ali kongresnik Dick Gephard, bo moral Clark najprej oblikovati močan predvolilni štab, zbrati dovolj denarja za učinkovito kampanjo in kar je najpomembnejše, čim prej izoblikovati jasna lastna stališča do najaktualnejših vprašanj.