Ligety je bil v pretekli sezoni nosilec kakovosti novega rodu smučarjev. Teda, Švicarja Betholda in Albrechta, Francoza Grangea, Šveda Byggmarka, Kanadčana Janyka in Nemca Neureutherja krasi brezkompromisen in sproščen slog, velika moč, predvsem pa dovršeno tehnično znanje in prepoznaven slog z ekstremnimi nakloni pri slalomskih in veleslalomskih zavojih. »Najbolj pomembno je ravnotežje med telesno kondicijo in tehničnim znanjem. Brez vrhunske telesne pripravljenosti tehnično ni mogoče obvladati smučanja na zahtevnih progah svetovnega pokala,« je opisal slog novega rodu, za katerega v svetovnem pokalu pravijo, da tvega vse in se meče »z glavo v prepad«. V smučanju novodobnih gladiatorjev belih strmin se zdi, da je Tedu & Co. za varnost malo mar. Pa ni tako, strah je še kako prisoten. »Grozljive nesreče Lanzigerja, McCarthyja in Svindala se ne bi smele dogajati. V nekaterih disciplinah bi morala varnost postati prioriteta. Pri hitrostih, ki jih dosegamo, bi morali paziti na to, da je smučanje kar se da varno. Ko vidiš nesreče, kakršna se je zgodila Lanzigerju, se zamisliš in te je malo strah. Če pa v štartni hišici misliš na te strašne zadeve, je s tabo konec. Ko smučaš, o teh stvareh enostavno ne smeš razmišljati,« Ligety verjame, da je prišel čas, ko bo treba korenito spremeniti nekatere stvari v svetovnem pokalu. Pobudo rojaka Bodeja Milerja, da bi v tekmovalne žirije vključili tudi najbolj izkušene smučarje podpira: »Nobenega dvoma ni, da bi morali upoštevati tekmovalce, saj smo mi tisti, ki to počnemo vsak dan. Prepričan sem, da bi naš pogled koristil vsem. Lepo bi bilo, če bi naše predloge in mnenja bolj upoštevali.«