Čeprav je pri kakršnih koli igrah na srečo običajno bolje staviti na enega aduta, saj je zmaga toliko slajša in dobitek večji, je v realnem življenju to dokaj nespametno. Vedno je namreč dobro imeti vzporeden načrt, da se ne znajdete na koncu tunela – v neskončni koloni med množico razgrete pločevine, ki je čisto slučajno namenjena v isto smer. Povsem znana zgodba, ki se neprekinjeno dogaja že, odkar pomnim. Nekdaj smo se ob veliko manjši količini vozil valili preko starih magistralk, sedaj, ko ima že skoraj vsak posameznik svoj avtomobil, se enako dogaja na avtocestah. In sicer zaradi takšnih in drugačnih vzrokov, saj ni vedno krivo le delo na cesti, ampak predvsem prevelika količina prometa. Včasih se mi marljivi gradbinci kar zasmilijo, saj bodo morda čez desetletje končno dokončali ta nesrečni avtocestni križ, ko bo promet že tako gost, da bo potrebno dvopasovnice zopet razširiti. A pustimo nedokončane zgodbe. Hotel sem vam svetovati, da se lahko nepotrebnih avtocestnih zastojev elegantno izognete tako, da se pred odhodom ali med samo potjo pozanimate, ali so že kje prometni zamaški – najbolj ažurno stanje zasledite kar na radijskih postajah, prosite sopotnika, da na zemljevidu ali modernejši elektronski navigaciji preveri, ali obstaja še kakšna druga pot in se nato preusmerite na lokalne ceste. Morda je cestnih akrobacij malo več, a tako se boste izognili stresu, odkrili kakšno novo bližnjico, spoznali neznane kraje, saj se običajno vozite le po avtocesti, in na cilj boste prispeli veliko hitreje. Potrebno je upoštevati dejstvo, da se ozka grla ne pojavljajo samo v smeri proti morju, avtomobilska pločevina se rada nabira na vseh koncih naše lepe male Slovenije. Ponavadi najraje ob vročinskih udarih, ko je trpljenje ubogih turistov še toliko večje. Škoda, da jim ne ponudimo ohladitve in kratkega oddiha ob osvežujočih rekah in čudoviti naravi, istočasno pa na obcestnih postojankah delimo promocijski material s predstavitvijo širše turistične ponudbe, da bi morda le izkoristili tranzicijo v svoj prid. Utopično je pričakovati, da bi jo kdaj zajezili, a dolgoročno bi turiste po različnih kapilarah lahko speljali v ostale dele Slovenije, kjer bi jim nudili enakovredne storitve, aktivne počitnice z raznovrstnimi dejavnostmi, več zasebnosti in več miru kot v prepolnih turističnih krajih. Hkrati bi v take nekomercialne kraje pripeljali malo življenja, vnesli novo energijo in istočasno izkoristili priložnost za dodaten zaslužek lokalnih prebivalcev ter širši razvoj kraja. Seveda je na to potrebno misliti že mnogo prej, saj je razvoj dolgoročen, potrebno je imeti sveže ideje za novo vrsto ekskluzivnega turizma, investirati denar v infrastrukturo in boljšo prepoznavnost. A to je za slovenske turbo kapitaliste predolga doba, vložiti je potrebno namreč mnogo več svežih idej in dodatnega truda, kot na primer postaviti priložnostno obcestno stojnico z domačim sadjem in »rakijo«, kar prakticirajo »samostojni« podjetniki pri naših južnih sosedih.