"Potem ko sem ga spoznala, sem bila prepričana, da je to to, da je moški mojega življenja, in da se bom ob njem umirila. Strel v temo. Brez kakršnih koli pomislekov sem se noro zaljubila vanj. Kako bi sploh lahko pomislila, da ima resno punco! A moški ... nikoli ne zna reči ne. Skoraj vsak večer sva se dobivala in obema je bilo jasno kot beli dan, da med nama kar gori od erotične privlačnosti. Eden drugega sva podžigala, dokler bombe ni razneslo. Povsem nora od želje sva pristala na zadnjih sedežih njegovega avtomobila. Zgodaj zjutraj, ko naju je že skoraj izdal dan, me je odpeljal domov in vprašal, kdaj se vidiva. Sveto sem bila prepričana, da je to začetek nečesa najboljšega, kar se mi bo zgodilo v življenju. Bila sem njegova. Popolnoma. Čakala sem na njegov klic. Zaman. Klicala sem ga sama. Zaman. Minil je teden, dva, trije, pol leta ... Nič. Podiral se mi je svet, a kljub temu sem se nekako pobrala. Vrnila sem se k študiju in sama k sebi. Potem pa se je pojavil kot tornado. In jaz sem mu vse verjela. Vzrok, da je izginil, je bila menda njegova zmedenost in dilema, koga ima sploh rad. V tistem trenutku sem bila šokirana, potem pa sem spet izklopila možgane. Še vedno je z dekletom, pravzaprav z njo živi. In moja senca med njima."