Kljub visokemu odstotku homofobičnih nestrpnežev in dozdajšnjemu odnosu politikov, ki v deklarativnih izjavah in programih strank sicer popolnoma podpirajo pravice v enakosti istospolno usmerjenih ljudi, na ravni aktivne politike pa so do njih brezbrižni, je Robi glede prihodnosti zelo optimističen. Pravi: »V procesu globalizacije smo ljudje vedno bolj sproščeni pri ozaveščanju svojih resničnih nagibov in pri udejanjanju svojih hotenj. Zaradi stresnega načina življenja se vedno bolj kaže tudi duhovna blaginja erotike in spolnega življenja. Prepričan sem, da se bomo vedno manj pripravljeni podrejati okorelim družbenim pravilom. Poznam veliko istospolno usmerjenih ljudi, ki so pogumno zaživeli skupaj. V stolpnici, kjer stanujem, živi pet parov gejev in par lezbijk. Predvidevam, da bo v prihodnje vedno več takšnih primerov, zato se bomo tudi v Sloveniji morali prej ali slej resno 'spogledati' z legalizacijo istospolne poroke in redefinirati 53. člen ustave, člen, ki poroko opredeljuje kot dejanje med moškim in žensko. Rad bi opozoril tudi na stisko homoseksualcev s podeželja, ljudi, ki nimajo možnosti sproščeno zaživeti v skladu s svojimi željami, ker bi jih vaško okolje v tem primeru takoj stigmatiziralo. Poznam veliko nesrečnih moških, ki svojo stisko utapljajo v alkoholu, ker je njihovo spolno življenje omejeno zgolj na platonsko erotično udejstvovanje v 'moških zvezah' vaških gostiln. V tem času sem tudi spoznal, da je spolno življenje v slovenskih družinah še vedno izključna domena moških. Večkrat razmišljam o stiskah prevaranih žensk, ki živijo z gejem, pa tega niti ne vedo. Sprašujem se tudi, koliko Slovenk si je pod težo družbenih pričakovanj in pritiskov ustvarilo klasično družinsko življenje, na skrivaj pa hrepenijo po sapfični ljubezni z žensko?«