Tako je. Včasih se spregleduje dejstvo, da ima sodna veja oblasti tudi v volilnem procesu pomembno vlogo, kajti predsednik volilne komisije je sodnik vrhovnega sodišča in mora skrbno paziti na pravilnost postopkov, ki potekajo. Kakšnih velikih nepravilnosti pri letošnjih volitvah nismo imeli in to je v veliki meri tudi posledica resnosti, s katero k vprašanju volitev pristopata volilna komisija in pravosodna veja oblasti. Pravzaprav ste sodno vejo oblasti doslej podprli že z več gestami. Zakaj čutite potrebo po tovrstni podpori?Zato, ker ocenjujem, da je pri nas treba okrepiti avtoriteto sodne veje oblasti. To ni le pravna, temveč tudi čisto politična potreba, saj se bo naša skupnost dobro razvijala, če bomo imeli dobro razvito pravno državo. Te pa ne more biti brez ustrezne avtoritete sodne veje oblasti. Sam v okviru uresničevanja svoje funkcije torej izkazujem spoštovanje do sodne veje oblasti. Profesor Bučar je v več javnih nastopih izrekel oceno, da je funkcija sodnika v Sloveniji zožana na funkcijo državnega uradnika. Se strinjate s tem?Slovenija pripada tistemu delu evropske pravne tradicije, ki je sodnike tradicionalno obravnavala bolj v uradniškem smislu. Anglo-ameriški sistem daje sodnikom že v sami osnovni definiciji sodniške funkcije nekoliko večjo samostojnost. Pri nas imamo torej tradicijo, ki ni takšna, je pa nujno, da imajo sodniki in sodnice večjo avtoriteto. Zato se mi zdi dobro, da slišimo kritična mnenja, in mnenje, ki ga je izrekel profesor Bučar, pomaga pri tem prizadevanju za čim večjo avtoriteto.V dobrem mesecu dni naj bi vodenje vlade predvidoma prevzela nova ekipa. Kaj pričakujete, da bo ta nova garnitura pomembnega naredila? Kaj naj bi v primerjavi s sedanjo prakso bistvenega spremenila? Omenili ste že drugačen način kadrovanja.To sporočilo o drugačnem kadrovanju, ki ga slišimo iz vrst strank, ki naj bi vstopile v koalicijo, je pomemben del spremembe, ki jo tudi naša javnost pričakuje. Pričakujem tudi dobro odzivanje na sedanje mednarodne razmere, ki niso enostavne in jih obremenjuje sedanja finančna kriza. Ta bo zahtevala dovolj hitro in premišljeno delovanje slovenske vlade. Prav tako pričakujem, da bo vlada pokazala socialni čut, čut za usodo ljudi. Pričakujem tudi podporo ustvarjalnosti in podjetnosti. Odprlo se bo tudi vprašanje, kakšne reforme so potrebne. Pri reformah pričakujem neko hrabrost, ne bi pa želel posegati v vsebino, saj je to že stvar vlade same.Omenili ste finančno krizo. Vas ta skrbi?Gre za krizo širokih razsežnosti in za nekaj, s čimer moramo zelo resno računati. Hkrati s tem, ko računam s to resnostjo, pričakujem tudi uspešnost in strokovno podkovanost naših ukrepov. Ti morajo ščititi slovensko gospodarstvo in državo, biti morajo pretehtani in zlasti pravočasni. To pričakujem od sedanje in od nove vlade. Menim, da je Slovenija v položaju, ko lahko minimizira te učinke in si zagotovi dobro izhodiščno pozicijo za naprej.Problem vidim na dveh ravneh. Na globalni ravni je kriza finančnega sistema poglobila potrebo po celoviti reformi. Končuje se obdobje neoliberalizma, ki se je začelo z reaganomiko in thatcherizmom. To obdobje je dalo določene rezultate, naposled pa so v njem nastali ekscesi, ki rušijo svetovno finančno ureditev. Potrebne bodo nove rešitve, boljša regulacija finančne politike, vključno s posojilno politiko. Pri tem Slovenija seveda ne bo imela odločilne besede, ne bo pa brez glasu.r. Danilo Türk je tretji slovenski predsednik. V izražanju je natančen. Dosledno spoštuje slovnico in pravni red. Če oceni, da proceduralna pravila ne dopuščajo, da bi izrekel najbolj samoumevno stvar na svetu, je ne bo izrekel. Zase pravi, da je formalist. Spoštovanje pravne forme jemlje za vrlino, v njegovem besednjaku pa ni prostora za spektakularne, a hkrati nepretehtane bravure.