Ozadje: Skupino Betontanc je ustanovil režiser Matjaž Pograjc (1967) leta 1990, ko je zbral skupino mladih z različnimi življenjskimi izkušnjami in ozadji, katerim je bila skupna ustvarjalna energija ter zaljubljenost v gib in gledališče. Po besedah Pograjca, ki je študiral gledališko in radijsko režijo na ljubljanski AGRFT, pa je skupina nastala predvsem kot reakcija na visoko intelektualno in konceptualno umetnost osemdesetih let. Betontanc od nastanka razvija in raziskuje koreografsko-gibalne telesne oblike odrskega izraza, izrazni stil skupine pa zaznamujeta trdota in glasnost. Wrestling Dostoievsky je deseta predstava Betontanca (premierno izvedena v studiu dunajskega gledališča Schauspielhaus). Pograjc je pri delu izhajal iz motivov romana Zločin in kazen Fjodora Mihajloviča Dostojevskega, hkrati pa se je načrtno oddaljeval od zahtev psihološkega realizma, ki junake vse preveč determinirajo. Ustvarjalci in izvajalci (Primož Bezjak, Daša Doberšek, Branko Jordan, Andreja Kopač, Irena Kovačevič in Branko Potočan) v predstavi ne raziskujejo stvarnosti, temveč vso pozornost posvečajo posameznikovemu obstoju. Glasbo za predstavo je napisal duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) in dosedanje sodelovanje z Betontancem z avtorsko glasbo za predstavi Polnočni rabljev let in Maison des rendez-vous nadgradil v tretje. Silence je nastal leta 1994 in od prvenca Ma non troppo iz leta 1997 svojo različico elektronskega popa objavlja pri nemški založbi Chrome Records. Glasba za tokratno predstavo niha od intimnih klavirskih del do dodelanih orkestralnih skladb, s čimer podkrepi dualistično naravo glavnega lika (Primož Bezjak v vlogi Raskolnikova). Silence je uporabil polovici stereo zvokov ločeno kot dva samostojna mono sistema in glasbene učinke oblikoval z neortodoksnimi tehničnimi rešitvami.