Dr. Martin Lipičnik s fakultete za gradbeništvo mariborske univerze je v uvodnem referatu iskal odgovor na vprašanje, kje smo in kam gremo. Primerjave Slovenije s članicami EU v stopnji motorizacije so za našo državo "ugodne", saj jo kažejo kot dokaj bogato in razvito državo s povsem primerljivo stopnjo motorizacije. Primerjava v stopnji smrtnosti, izkazani v številu smrtnih žrtev na tisoč motornih vozil, pa je za Slovenijo izrazito neugodna. V neslavni tekmi za prvenstvo med prometno najbolj nevarnimi evropskimi državami Slovenija v zadnjem času izgublja tekmo s Portugalsko in postaja izrazito nevarna država. Primerjava stopnje smrtnosti na tisoč prebivalcev pa je za Slovenijo v primerjavi z državami EU tudi zelo neugodna, zlasti v primerjavi z najrazvitejšo državo na področju prometne varnosti, Švedsko. V primerjavi s to državo bi smeli v naši državi utrpeti v prometnih nesrečah izgubo največ 120 državljanov letno. Dr. Lipčink pravi, da je kljub temu zmerni optimist in je prepričan, da je v pristojnih institucijah dovolj znanja, kar je po njegovem mnenju poglavitni pogoj za izboljšanje stanja. Najboljši dokaz za slabo učinkovitosti ukrepov, ki niso načrtovani celovito, je zakon o varnosti cestnega prometa. Široki družbeni in strokovni podpori novemu zakonu sta sledila le še represivno delo policije in zaradi omejenih finančnih zmožnosti omejena aktivnost sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu. Po njegovem mnenju je to največji poraz strokovne in civilne družbe na področju prometne varnosti. Skoraj idealno stanje, vzpostavljeno takoj po pričetku uveljavljanja novega zakona o varnosti v cestnem prometu, je bilo zapravljeno v enem mesecu.