Slovenska trenerska organizacija dela zelo dobro. Še nikoli v zadnjih petnajstih letih nismo imeli toliko slovenskih trenerjev, ki so sposobni voditi reprezentanco in si to, mimogrede, tudi želijo. Veliko med njimi jih dela v tujini in imajo vse potrebne kvalitete. Moram pa reči, da je na koncu igralec tisti, ki bo v končnici zadel prosti met ali ga zgrešil. To ni odvisno od tega, ali bo na klopi sedel Pipan, Željko Obradović ali pa kdo iz NBA. V reprezentanci imamo formirane igralce, ki znajo igrati, prepričan sem tudi, da je igra, ki jo postavlja selektor Pipan, konkurenčna, saj večjih skrivnosti na svetovni ravni ni, kvalitete igralcev pa odločajo, ali bodo v ključnih trenutkih zadeli ali ne. V čem se razlikuje igralec, ki zasluži letno 20 tisoč evrov, od tistega, ki zasluži dva milijona evrov na sezono? V ključnem trenutku bo drugi zagotovo vzel žogo v svoje roke in dal koš. To ni stvar trenerja, ampak mora odgovornost prevzeti formirani igralec. Tudi jaz lahko zadanem tri trojke iz petih poskusov, ampak mi nihče ne bo plačal petsto evrov, saj če me bo kdo pokril, ne bom mogel zadeti. Navsezadnje pa je Željko Obradović, na katerega se sklicuje Boštjan Nachbar, ki ima za sabo izjemno sezono in ga zelo spoštujem, na domačem terenu popolnoma pogrnil. Njegovi varovanci so se med sabo kregali, pretepali in izgubljali tekme. S čim stroka oziroma novinarska stroka razlaga, da je Željko Obradović primeren za slovenskega selektorja? Pred leti smo sicer navezali stike s praktično vsemi trenerji iz nekdanje Jugoslavije, ki v tem prostoru kaj pomenijo. Nekaterih niso pustili k nam drugi klubi, pri drugih pa je bila cena absolutno previsoka. Ena od njih je bila na ravni celoletnega proračuna KZS.