Tudi sam sem zdravnik in sem dežural v javnem zavodu, pa sem ga dobesedno prespal, ker sem imel največ do dve intervenciji na noč, pa še to ni bilo nič nujnega. Sedaj sem zasebnik in sem plačan po opravljenem delu: torej, če je več bolnikov, več delam in več zasluzim. Ko grem na dopust, nič ne zasluzim. Delo je transparentno in točno se ve kaj, kdaj in koliko sem delal. Prej v javnem zdravstvu sem vedno dobival isto plačo, ne glede na to, koliko sem delal in kako dobro sem delal. Obstajali so tudi kolegi, ki so imeli zaslombo v predstojnici in tem izbrancem ni bilo potrebno delati, ker nas je nekaj drugih delalo za dva. Na moja stalna opozorila nihče ni reagiral, ker bi sicer privilegiranci izgubili privilegije, teh pa je bilo ravno zadosti, da se ni nič spremenilo. Sistem je naravnan tako, da predstojnike nihče ne nadzira, kadruje pa se po politični pripadnosti in ne po strokovnosti. Trend v bolnišnicah je naravnan tako, da zdravniki - izbranci delajo čim manj, mlajši pa čim več. Delo v ambulanti je nekaj povsem drugega, kot vizita na oddelku in potem do odhoda domov nič več. Glas najbolj obremenjenih in najslabše plačanih zdravnikov se ne sliši, najbolj glasni pa so tisti, ki tudi največ zaslužijo.